Več kot polovica jih meni, da bi bilo treba prehod na zeleno gospodarstvo pospešiti (58 odstotkov) zaradi visokih cen energije in zaskrbljenosti glede oskrbe s plinom po ruski invaziji na Ukrajino. Med slovenskimi anketiranci je takšnega mnenja kar 71 odstotkov. Z gospodarskega vidika se 73 odstotkov Evropejcev in Evropejk strinja, da stroški škode zaradi podnebnih sprememb znatno presegajo naložbe, potrebne za zeleni prehod. Enakega mnenja je 78 odstotkov Slovencev. Tri četrtine (75 odstotkov) Evropejcev in Evropejk se strinja, da bo ukrepanje na področju podnebja privedlo do inovacij, enakega mnenja je 72 odstotkov Slovencev.
Raziskava tudi kaže, da se skoraj devet od desetih državljanov in državljank EU (88 odstotkov) strinja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšati, preostale emisije pa izravnati, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Enakega mnenja je za odstotek manj Slovencev. Skoraj devet od desetih Evropejcev in Evropejk (87 odstotkov) meni, da je pomembno, da EU določi ambiciozne cilje za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov. Podobno število (85 odstotkov) pa meni, da je pomembno, da EU sprejme ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti, na primer s spodbujanjem ljudi k izolaciji doma, namestitvi sončnih panelov ali nakupu električnega avtomobila. Sedem od desetih vprašanih (70 odstotkov) verjame, da lahko zmanjšanje uvoza fosilnih goriv poveča energetsko varnost in EU prinese gospodarske koristi. Takšno mnenje deli 64 odstotkov Slovencev.
Po rezultatih ankete sodeč velika večina državljanov in državljank EU na individualni ravni že ravna okolju prijazno (93 odstotkov) in zavestno sprejema trajnostne odločitve v vsakdanjem življenju. Na vprašanje, kdo je odgovoren za boj proti podnebnim spremembam, pa državljani in državljanke poudarjajo, da morajo individualne ukrepe spremljati tudi druge reforme, pri čemer so zanje prav tako odgovorne nacionalne vlade (56 odstotkov), EU (56 odstotkov) ter podjetja in industrija (53 odstotkov). Pri Slovencih je slika ravno obratna: 58 odstotkov jih meni, da so za reforme odgovorni podjetja in industrija, za 42 odstotkov vprašanih je to EU in za 35 odstotkov so za reforme odgovorne nacionalne vlade.
Evropski državljani in državljanke občutijo grožnjo podnebnih sprememb tudi v vsakdanjem življenju. V povprečju se več kot tretjina Evropejcev in Evropejk počuti osebno izpostavljena okoljskim in podnebnim tveganjem in grožnjam, pri čemer jih tako občuti več kot polovica v sedmih državah članicah, večinoma v južni Evropi, pa tudi na Poljskem in Madžarskem.
Da bi moralo biti obravnavanje podnebnih sprememb in okoljskih vprašanj prednostna naloga za izboljšanje javnega zdravja meni 84 odstotkov Evropejcev in Evropejk (enak odstotek velja tudi za Slovenijo), 63 odstotkov vprašanih pa se strinja, da imajo lahko priprave na vplive podnebnih sprememb pozitivne rezultate za državljane in državljanke EU. Pri Slovencih je takšnega mnenja 65 odstotkov vprašanih.