Poročilo ugotavlja, da je zaposlenost v državah OECD rekordno visoka, podnebni prehod pa naj bi povzročil znatne premike na trgih dela. Skupna zaposlenost v državah OECD je višja kot pred pandemijo, stopnja brezposelnosti pa je blizu najnižje ravni od leta 2001. Poročilo ocenjuje, da naj bi zaposlovanje v državah OECD, ki je maja 2024 doseglo 662 milijonov, kar je za približno 25 odstotkov več kot leta 2000, v letih 2024–2025 raslo za približno 0,7 odstotka letno. Stopnja brezposelnosti v državah OECD je maja 2024 znašala 4,9 odstotka in se bo predvidoma nekoliko zvišala. Pri ženskah je bila ta za 0,2 odstotne točke višja kot pri moških.
Letošnje poročilo analizira tudi vpliv, ki ga bodo imeli ambiciozni ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, katerih cilj je doseči neto ničelne emisije do leta 2050, na trg dela in delovna mesta milijonov delavcev po vsem svetu.
Kot pojasnjujejo v OECD, so bili močni trgi dela z veliko rastjo delovnih mest v zadnjih nekaj letih osrednjega pomena za gospodarsko odpornost držav OECD. V obdobju od pandemije se je zaposlenost v OECD povečala na rekordno raven, kljub izzivom, ki jih predstavljata inflacija in počasna rast produktivnosti. Zeleni prehod pa bo privedel do pomembnih premikov na trgih dela, od industrij z velikimi emisijami k novim priložnostim okolju prijaznih delovnih mestih. Prednostne naloge politike bi morale biti omogočiti potrebno mobilnost delovnih mest, vključno z učinkovitimi programi usposabljanja zaposlenih v prizadetih sektorjih, podpreti delavce, ki so izgubili službo ali katerih delovna mesta so ogrožena zaradi zelenega prehoda, ter spodbujati inovacije, podjetništvo in delovna mesta, ki so osredotočena na okolje.
Medtem, ko se ocenjuje, da so skupni učinki zelenega prehoda na zaposlovanje kratkoročno omejeni, OECD pričakuje, da bo zeleni prehod povzročil znatne premike na trgu dela. Delovna mesta v vse več panogah z velikimi emisijami izgubljena, bodo mnoga druga ustvarjena v vse več razvijajočih se panogah z nizkimi emisijami. Približno 20 odstotkov delovne sile v državah OECD je zaposlenih v okolju prijaznih poklicih, na katere bo zeleni prehod verjetno vplival pozitivno. To vključuje delovna mesta, ki neposredno prispevajo k zmanjšanju emisij, in tudi tista, ki proizvajajo vmesne proizvode in storitve za okoljsko trajnostne dejavnosti. Visoko usposobljeni zaposleni na zelenih delovnih mestih običajno prejemajo plače, ki višje od povprečnih plač. Na drugi strani pa imajo nizkokvalificirana zelena delovna mesta slabšo kakovost dela kot druga nizkokvalificirana delovna mesta, kar kaže na to, da so ti sektorji lahko razmeroma neprivlačni za zaposlovanje nizko kvalificiranih delavcev.
Delavci v panogah z visokimi emisijami, ki se krčijo – predstavljajo 80 odstotkov vseh emisij, a le sedem odstotkov zaposlenih – se v šestih letih po množičnem odpuščanju v povprečju soočajo s 24 odstotkov večjimi izgubami zaslužka kot v drugih panogah. Poročilo ugotavlja, da je za ženske manj verjetno, da bodo delale v okolju prijaznih poklicih, hkrati pa obstaja večja verjetnost, da bodo moški delali v sektorjih z visokimi emisijami. Trenutna premajhna zastopanost žensk na izobraževalnih področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter spolni stereotipi vzbujajo zaskrbljenost glede možnosti žensk, da izkoristijo visokokvalificirana delovna mesta v okolju prijaznih panogah.
OECD zato odločevalcem priporoča, naj poskrbijo za denarno podporo delavcem, ki jih je prizadel zeleni prehod. Poleg dobro zasnovanih shem podpor za brezposelnost, lahko okrepijo zgodnje posredovanje, namenjeno delavcem, ki jim grozi odpuščanje, ter omejijo pogostost in posledice menjave delovnih mest. Ciljno usmerjeni pristopi podpore na delovnem mestu, vključno s shemami začasnega zavarovanja plač, lahko pomagajo, ko so delavcem ponujene nižje plače kot pred premestitvijo.
Odločevalci naj poskrbijo za prekvalifikacijo delavcev v panogah z visokimi emisijami. Ključnega pomena je razvoj ocenjevanja spretnosti delavcev in predvidevanja, ki vključujejo možne učinke zelenega prehoda. Krepitev poklicnega usmerjanja z izboljšanjem kakovosti in pokritosti ter ozaveščanje o potencialnih priložnostih sta prav tako bistvena koraka za usposabljanje in iskanje kariernih možnosti, ki izhajajo iz zelenega prehoda.
OECD odločevalcem priporoča še, naj odpravijo regionalne razlike in razvijejo krajevno usmerjene politike. In sicer, morajo intervencije politike trga dela, ki spremljajo in podpirajo delavce in skupnosti med zelenim prehodom, vključevati lokalno razsežnost, da bi bile učinkovite, na primer z usmerjanjem prehodov v panoge in poklice, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili zaradi lokalnih zelenih naložb in infrastrukturnih programov.