Kot je uvodoma izpostavila Mojca Černelč Koprivnikar, je raznolikost spolov v podjetjih med najnižjimi ravno v energetiki, kjer je zaposlenih le 22 odstotkov žensk, pri čemer pa raziskave kažejo, da podjetja, ki skrbijo za uravnoteženost obeh spolov dosegajo večjo uspešnost oziroma so bolj produktivna in inovativna ter dosegajo večjo dobičkonosnost.
Da sta raznolikost in vključevanje vseh ključni element za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev, je v svojem nagovoru poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je naslovil trenutne izzive pospešenega zelenega prehoda. Kot je dejal, so energija, zemlja in prihodnost tri močne besede, ki so vse ženskega spola. Gre za pojme, ki v zadnjem času igrajo vse večjo vlogo, pri čemer pa po njegovih besedah manjka ključna beseda, ki vse te povezuje, in sicer ženska. Navedene besede in energija žensk, je dejal minister, bodo zaznamovale našo prihodnost in dodal, da ženske v kolektive prinašajo barvitost in žlahtnost, ki se ne odraža samo v boljših rezultatih poslovanja, temveč tudi pri mreženju in bogatitvi odnosov. Dogajanje v svetu in Sloveniji, je nadaljeval minister, so vse bolj povezana, pri čemer mora biti naš cilj, da planet zanamcem zapustimo v boljši kondiciji, kot smo ga prejeli. Zato je ključno, da že danes začnemo, in mogoče tudi z nekaterimi malenkostmi kot posamezniki okrepimo zavedanje, da smo to naredili za okolje, za prijaznejši svet. Ob tem je še opozoril, da smo si tudi v Sloveniji zastavili cilj, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba in imamo v zvezi s tem izdelanih že kar nekaj strategij in načrtov, a se pri njihovem izpolnjevanju preveč zatika in z nujnimi ukrepi predolgo odlašamo.
Trajnostno politiko je treba živeti
V nadaljevanju so udeleženci lahko prisluhnili zanimivim primerom uvajanja strateških usmeritev s področja ESG (okoljske in družbene odgovornosti ter korporativnega upravljanja) v posameznih organizacijah. Barbara Domicelj iz Microsfota je poudarila, da so se na ravni njihove korporacije načrtno lotili izračuna lastnega ogljičnega odtisa in izdelali tako imenovano ogljično matematiko. Kot so ugotovili, lahko izpuste delimo na posredne izpuste iz proizvodnje potrebne energije, neposredni izpuste iz samega poslovanja in vse drugi posredne izpuste, vključno tiste zaradi nabavne verige. Kot je povedala, so se na ravni njihove družbe odločili, da samo ogljična nevtralnost ni dovolj in, da morajo narediti kaj več, oziroma okolju tudi vračati. Tako naj bi že do leta 2030 prepolovili svoj ogljični odtis, vključno z nabavno verigo, in postali ogljično negativni. S tem namenom so uvedli tudi interni davek na ogljik in v minulih letih že dosegli bistven napredek k približevanju zastavljenim ciljem. Ob tem se srečujejo tudi z velikimi izzivi, pomanjkanjem ustreznega kadra in znanja ter vključenosti vseh, pri čemer ima ključno vlogo poznavanje trajnostnih vprašanj in področij znanosti o podnebju med zaposlenimi. Kot je še dejala, je Slovenija pod povprečjem srednjeevropskih držav glede deleža žensk med IT strokovnjaki, tako da bo treba za pospešeni zeleni prehod nasloviti tudi to vprašanje in tudi na to področje vključiti več žensk.
Dr. Miha Bobič iz Danfossa je uvodoma poudaril, da je najbolj zelena tista energija, ki jo prihranimo. V njihovi družbi sicer skupaj s strankami že ves čas spodbujajo trajnost, saj ugotavljajo da je ESG priložnost za rast in doseganje pozitivnih rezultatov na več področjih. Tudi sami so temeljito proučili vplive njihove dejavnosti na okolje in družbo ter opredelili tri ključna področja delovanja – dekarbonizacijo, krožno gospodarstvo in vključevanje ter te usmeritve podprli tudi s konkretnimi dejanji. Tako je denimo poslovna stavba sedeža družbe na Danskem že samooskrbna in ogljično nevtralna, še več, s proizvedeno energijo ogrevajo tudi sosednjo vas.
Barbara Žibret Kralj iz Deloitta pa je spregovorila o trajnostnem poročanju in izpostavila, da se s področjem ESG v podjetjih še vedno ukvarjajo večinoma ženske in oddelki, kot so PR, marketing in računovodstvo. Kot je dejala, zelenega prehoda ne bo, če v podjetjih ne bo postavljen med prednostne strateške cilje vodstev podjetij, pri čemer EU med tremi ključnimi stebri za uspešen zeleni prehod navajajo preusmerjanje finančnih tokov k trajnostnim naložbam, sistematično vključevanje trajnostnega razvoja v obvladovanje tveganj in spodbujanje transparentnosti in gospodarnosti. Opozorila je, da se obveznosti glede trajnostnega poročanja zaostrujejo in bo to za 75 odstotkov evropskih podjetij z letom 2024 postalo obvezno za vsa podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh meril – imajo več kot 250 zaposlenih, 40 milijonov evrov prometa in 20 milijonov skupnih sredstev. Pri tem pa se bodo podjetja, ki nimajo izdelane trajnostne strategije v skladu z načeli ESG, znašla v težavah.
Zeleni prehod se začne na domačem pragu
Mag, Mateja Novak Resman iz Iskraemeca je v svoji predstavitvi spregovorila o opolnomočenju odjemalcev ter vlogi dizajna in upravljanja z njim. Kot je dejala, je Iskraemeco globalni ponudnik rešitev s področja energetike in vode, ima preko 1.500 zaposlenih na več lokacijah (Slovenija, Egipt, Argentina) in je tržno prisoten v 80 državah. Prenove dizajna so se v skladu s trajnostnimi smernicami pri njih lotili širše, kot proces načrtovanja in povezovanja in v okviru tega vzpostavili novo vizijo podjetja, nov logotip, demo center in zagotovili ustrezno izobraževanje zaposlenih, pri čemer pri vseh zaposlenih spodbujajo osredotočenost na inovativne rešitve.
Zanimiv je bil tudi pogovor dveh strokovnjakov iz prenosnega in distribucijskega podjetja. Mag. Darko Kramar iz Elesa je tako delil svoje izkušnje lastnika sončne elektrarne, pri čemer je izpostavil, da se pogosto srečujemo s klasično dogmo, da postavitev lastne sončne elektrarne pomeni, da smo s tem že energetsko samooskrbni in smo s tem že izpolnili svoj dolg do okolja. Hkrati pa ves čas razmišljamo, kako bi si povečali udobje - vgrajujemo toplotne črpalke, klimatske naprave, polnilne postaje…Resnica je seveda daleč od tega, saj bi si morali s svojim ravnanjem predvsem prizadevati za zmanjšanje porabe in zagotoviti potrebno ravnovesje v elektroenergetskem sistemu. S tem ciljem je Eles med drugim razvil tudi koncept E-8, katerega vodilo je, da mora biti infrastruktura za polnjenje e-vozil na voljo na mestih in v času, ko vozila stojijo dlje časa. Le na tak način lahko poskrbimo, da se bodo vozila polnila z energijo iz obnovljivih virov in ne bodo obremenjevala elektroenergetskega sistema.
Da je veliko zablod glede energetske samooskrbe ali natančneje samozadostnosti, se je strinjala tudi mag. Maja Ivančič iz Elektra Celje, ki je izpostavila, da bi med odjemalci morali predvsem okrepiti zavedanje, da je treba električno energijo ves čas zagotavljati takrat, ko jo potrebujemo, pri sončnih elektrarnah pa je večino časa ravno nasprotno. Za uspeh zelenega prehoda je tako ključnega pomena tudi spreminjanje navad in znanje o upravljanju z energijo ter okrepitev razmišljanja, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju porabe in gradnja lastnih elektrarn, ki so primerne našim potrebam. Kot je povedala, je Elektro Celje v različnih evropskih pilotnih projektih med drugim stestiral tudi navade odjemalcev, pri čemer so izkušnje pokazale, da so odjemalci pripravljeni spremeniti svoje navade, če je na drugi strani ustrezna motivacija. Oba sogovornika sta na koncu še posebej poudarila, da je treba okrepiti predvsem zavedanje, da se zeleni prehod začne že na domačem pragu.
Zeleni prehod vključuje vsakogar
Udeležence konference je nagovorila tudi predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar, ki je poudarila vlogo žensk v javnem življenju ter izpostavila izzive in okoliščine, s katerimi se soočajo ženske v današnji družbi. Izpostavila je pravico do svobodne izbira poklica, še posebej pri izbiri poklicev, ki so že tradicionalno v domeni moških, kot je ravno energetika. Izpostavila je nujnost pravičnega, vključujočega in trajnostnega zelenega prehoda, ki potrebuje sveže ideje, inovacije, drugačne načine razmišljanja, znanje in sposobnosti žensk. Uravnoteženost spolov je še izziv, je dodala, saj delež žensk v energetiki ne presega 22 odstotkov, ženske pa zaslužijo četrtino manj kot moški kolegi. Izpostavila je, da so podjetja, kjer je večji odstotek žensk, uspešnejša, stopnja korupcije je nižja, podjetja, kjer je na vodilnih položajih višji odstotek žensk, pa so donosnejša od podjetij, kjer je odstotek nižji. Vključevanje žensk bi moralo biti samoumevno, je še dodala Pirc Musarjeva, saj bistveno pripomore k hitrejšim spremembam. Na področju zelenega prehoda je poudarila pomen ozaveščanja na področju doseganja ogljične nevtralnosti ter izpostavila projekt Zeleni pingvin kot primer ozaveščevalne platforme za zmanjševanje ogljičnega odtisa.
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo na temo aktualnih razmer v energetiki in vizijo zelenega prehoda. Mag. Tina Seršen z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je izpostavila fenomen nezavedne pristranskosti, ki je glavni izziv pri zastopanosti žensk v energetskem sektorju. Ženske so namreč glede nizke zastopanosti navajale, da pri iskanju zaposlitve na tem področju dobijo manj pomoči in priložnosti, moški pa so navajali, da je preprosto manjša zastopanost kvalificiranih strokovnjakinj na tem področju. Nezavedna pristranskost naj bi bila torej povod, da moški hitreje dobijo priložnost za napredovanje, ženske se morajo dokazovati na podlagi predhodnih dosežkov. Zavedanje in preseganje te pristranskosti pa je izziv za podjetja oziroma njihova vodstva.
Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je dodala, da je zeleni prehod zadnjem obdobju prerasel zgolj tehnološki razvoj, ki je predvsem v domeni moških. Poudarila je, da zeleni prehod zadeva celotno družbo, ne glede na spol, saj gre za spremembe v razmišljanju, navadah, upravljanju z energijo, ravnanju z okoljem. Zeleni dogovor temelji na tehnološkem razvoju in sodelovanju vseh segmentov družbe in prav sodelovanje je največji izziv, s katerim se soočamo.
Konkretno o enakopravnosti spolov v podjetju Elektro Gorenjska pa je spregovoril dr. Ivan Šmon, ki je izpostavil napredek v zadnjem obdobju in politiko vključevanja žensk v strukture podjetja. V podjetju sicer nimajo politike raznovrstnosti, sprejeli pa so akcijski načrt za enakopravnost spolov, ki je bil dobro sprejet. Dodal je, da pri zaposlovanju spol ne igra vloge, vendar pa ženskega kadra na tem področju enostavno ni.
Maja Požar Andrejašič iz podjetja REC je na področju vključenosti žensk izpostavila, da se ovire pojavljajo že v času šolanja ter izrazila prepričanje, da bi morali navdušiti deklice za tehnične poklice tudi z vpeljavo več tehničnih znanj. Sama sicer prihaja iz podjetja, kjer stremijo k skrbi za naravo in so zavezani k zelenemu prehodu, ki je zanjo osebno način življenja in ne prehod. Pozvala je k aktivnosti in dodala, da je vsak dan čas za spremembo.
Pozivu k spremembi se je pridružila mag. Duška Godina, ki je dodala, da smo šele na začetku prehoda nazaj k naravi in da se danes bolj kot v preteklosti zavedamo nujnosti sožitja z naravo. Poudarila je, da ni dovolj postaviti cilje, saj so ti že dolgo jasni. Treba je dvigniti zavest celotne družbe in te cilje tudi nujno in nemudoma doseči.