Sodobni pristopi, kot so opolnomočenje in vključevanje različnih deležnikov, ESG in spreminjanje vedenjskih vzorcev, pa tudi uspešni primeri in novi izzivi zelenega energetskega prehoda v praksi so zaznamovali tokratno, že tretje srečanje Ženske v energetiki ’24, ki so ga v organizaciji družbe Prosperia pripravili v ljubljanski Kristalni palači.
Srečanje je bilo namenjeno naprednim voditeljicam in voditeljem za prihodnost, menedžerkam in menedžerjem ter ambicioznim deležnikom, ki želijo v času energetsko-podnebne krize z novimi pristopi pospeševati zeleni prehod.
O aktualnih izzivih pospešenega zelenega in digitalnega prehoda ter vključevanja v energetiki sta uvodoma v pogovoru z organizatorko in povezovalko Mojco Černelč Koprivnikar spregovorila mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, in dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo. Na področju zelenega prehoda minister Kumer med ključnimi izzivi oziroma željami izpostavlja predvsem rast obnovljivih virov energije, na področju digitalizacije pa smo, tako ministrica Stojmenova Duh, izjemno uspešni, kar nam priznavajo tudi v tujini.
»Končni cilj je zelena preobrazba, digitalizacija pa je samo pot,« je povedala ministrica Stojmenova Duh. Pri procesu digitalizacije zato upoštevajo tudi zeleni prehod in si prizadevajo za varčevanje z energijo in ozaveščanje. Čeprav nam digitalizacija pri zeleni preobrazbi pomaga, pa prinaša tudi posledice na področju porabe energije, ki jih želijo minimalizirati. Poudarila je tudi pomen pravičnosti – tako na področju zelenega kot digitalnega prehoda. Zato si prizadevajo, da bi vključevali in usposabljali vse segmente prebivalstva, da jih usposobijo za nove razmere.
Leto 2024 v znamenju reforme omrežnine
Med najbolj aktualnimi tematikami leta 2024 z vidika uporabnikov je zagotovo reforma omrežnine, o kateri je spregovorila mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Izpostavila je, da se pogosto v javnosti pojavljajo zavajajoče izjave, zato je ponovno poudarila, da bodo pri spremembi omrežnine na boljšem gospodinjstva, saj sprememba prinaša pravičnejšo porazdelitev.
Obračun omrežnine je ključen pri zelenem prehodu, bistveno vlogo pri obračunu omrežnine pa igrajo porabniki. Ti si lahko s podrobnimi merilnimi podatki, ki jih omogočajo napredne merilne naprave, pomagajo, da imajo podroben pregled nad svojo porabo, jo prilagajajo, ter nenazadnje plačujejo dejansko porabo, in ne administrativno določene.
Zeleni prehod niso samo naložbe v nizkoogljične vire, ampak to energijo porabiti tudi v vseh sektorjih porabe - velika porabnika sta namreč sektor ogrevanja in prometa. Zato načrtovana poraba električne energije močno narašča. To pomeni, da so nujne ojačitve omrežij in novi viri, kar pa prinaša tudi nove stroške. Če sledimo načrtovanemu razvoju, bomo potrebovali bistveno višje stroške, kot jih načrtujemo – več kot 4 milijarde do 2030 bi potrebovali za vlaganja v razvoj omrežij, kar je več kot dvakrat več, kot plačujemo zdaj.
Ravno na tem področju pridemo do odločitve, kako bomo uporabljali omrežja. Tu lahko prav uporabniki s svojim ravnanjem prispevati k temu, da bomo morda lahko kakšne stroške za nadgradnjo omrežij vsaj zamaknili, če ne celo znižali.
Proces prenove omrežnine je danes v zaključni fazi, verjamejo pa, da se bo prenova začela uporabljati 1. 7. 2024, prehodno obdobje bo trajalo do 30. 6. 2026. V tem času bodo odjemalci pri vsakem obračunu obveščeni o svojem odjemu in morebitnih presežkih dogovorjene moči.
Ključne spremembe zajemajo časovne pasove z višjo in nižjo sezono in časovnimi bloki, ki so podrobneje predstavljeni na tej povezavi.
Podatke o porabi lahko uporabniki preverijo tudi na portalu www.mojelektro.si, kjer je možno pregledati svojo porabo in konice ter na podlagi tega odločati o morebitnih spremembah vedenja.
ESG: poročanje se usmerja v doseganje trajnostnih sprememb
O trajnostnem razvoju podjetij in ESG, ki zajema vse od obveznosti do strateških priložnosti, je spregovorila Kim Turk Mehes iz družbe Deloitte. Izpostavila je, da novi regulatorni okvir, vezan na trajnostno poročanje, predstavlja za podjetje številne izzive. Vendar pa predstavlja tudi priložnost za celovito poslovno transformacijo in razmislek o kratkoročnih in dolgoročnih tveganjih ter priložnostih. Tako lahko priprava na trajnostno poročanje predstavlja pomemben korak k izgradnji strateških temeljev za trajnostno poslovanje.
Veliko podjetij meni, je povedala, da je aktivno poročanje v skladu s standardi dovolj, vendar pa je to šele osnova za trajnostno delovanje. Poudarila je, da je bila nekoč velika razlika med trajnostno strategijo in strategijo podjetja. Trajnostna strategija je bila ločena od poslovanja, vendar danes zaradi prihajajočih zahtev poročanja prihaja do sprememb na tem področju. Danes trajnostno strategijo počasi že približujejo poslovni, v prihodnje pa bo morala poslovna strategija biti tudi trajnostna, da bo podjetje lahko uspešno delovalo na trgu.
Dodala je, da so standardi dobro vodilo za podjetja, ki še niso začela resno razmišljati o trajnostnih vprašanjih, in tudi kako trajnost vpeljati v delovanje podjetja. poudarila je, da je treba razumeti, da ne gre le za energetska vprašanja, ampak za celostna okoljska, družbena in upravljavska vprašanja. Osnova tega je analiza dvojne pomembnosti, ki predstavlja proces, v katerega se vključi celotno podjetje na čelu z vodstvom in vpliva na način poslovanje. Podjetja so dolžna razkriti tveganja, vplive in priložnosti, ki vplivajo na poslovanje, ter strategijo odzivanja nanje, vključno z ukrepi in spremljanjem ciljev. Gre torej za dolgoročni proces, ki lahko postane strateško orodje poslovanja.
Kako lahko ESG deluje kot generator sprememb v industriji, pa je predstavil Boris Šajnovič iz družbe Dun & Bradstreet. Povedal je, da glavni motivator sprememb nismo sami, ampak nas k temu usmerjajo zunanji dejavniki. Na področju ESG se gospodarstvo sooča z mnogimi izzivi, med njimi so zadovoljevanje zakonskih odredb, neobstoj mednarodnega standarda, problematika podatkov, nepoenotene zahteve po ESG poročanju, dolgotrajni procesi uvedbe, pa tudi ESG kot poslovna priložnosti.
Med dobrimi praksami uvajanja sprememb je predstavil »screening« oziroma podrobno analizo podjetja (in tudi dobaviteljev) v skladu s posameznimi dejavniki ESG. Na podlagi tega podjetja podrobno identificirajo vplivne elemente, postavijo ciljne KPI, predlagajo ukrepe za doseganje KPI in slednje tudi izvedejo.
Kako se ESG povezuje s podnebnim voditeljstvom, so razpravljali Mojca Markizeti iz družbe Improve X Advisory, ter Boris Šajnovič in Kim Turk Mehes. Ugotavljajo, da je na uvedbo zakonodaje s področja poročanja vplival trg kapitala, ki zahteva od gospodarstva, da spremeni pogled na tveganja in vplive, ter poleg kratkoročnih vpliva tudi srednjeročne in dolgoročne dejavnike. Na trajnostno poročanje se ne pripravljamo le v EU, ampak tudi globalno, gonilo razvoja na tem področju pa ni ne le regulativa, ampak tudi zahteve lokalnih skupnosti in kupcev, ter zavedanje, da bo pomanjkanje ukrepanja prineslo težave. Kljub temu učinkov, ugotavljajo, še ni, in gospodarstvo od deklarativnega na dejansko delovanje še ni naredilo prehoda.
Sistem je kompleksen, vendar veliko točk standarda že zahteva zakonodaja, zato pogosto ne gre za nove zahteve, ampak za poenotenje na istem področju, da se podjetja iz vseh sektorjev lahko primerjajo. Ob tem bosta ključna konsistentnost in transparentnost, tu pa bo treba narediti še precej korakov.
Spregovorili so tudi o podnebnem voditeljstvu, ki mora biti vključujoče in temeljiti na znanju in konkretnih podatkih.
Digitalizacija in vključevanje mladih sta nujna za zeleni prehod
Ljupka Vrteva iz Petrola, ki je leta 2023 postala inženirka leta, je v okviru svoje predstavitve digitalizacije in vključevanja mladih predstavila tudi primer inovacije, ki temelji na primeru dobre prakse, in sicer kako podjetja lahko izkoristijo znanje in potenciale mladih, da lahko ustvarijo nekaj boljšega. Mladi tekom študija pridobijo določene kompetence, zadnja leta zlasti digitalne kompetence, kar podjetja lahko s pridom izkoristijo. Ključno pri tem je sodelovanje in zaupanje med mladimi in vodstvom, kar lahko doprinese še več znanja. Če ni znanja ni razvoja, če ni razvoja ni inovacij in, če ni inovacij ni perspektive. To pomeni, da je znanje temelj za prihodnost, pri čemer je pomembno, da pri vsem tem vključujemo tudi mlade. Mladi prinesejo drugačen pogled, ker imajo dodatna znanja in bolj sodoben pogled. Zato jim je treba dati priložnost in jih s tem vključiti v sam proces, tako čutijo pripadnost in dobijo motivacijo, da naredijo še več. Ob tem je predstavila še svojo inovacijo, v okviru katere je razvila računalniški program za napoved rabe toplotne energije za potrebe prezračevanja. Ta omogoča izračun na podlagi tehničnih predpisov in standardov, izračun na podlagi urnega spreminjanja temperature zunanjega zraka izračun na podlagi urnika obratovanja prezračevalne naprave in napoved rabe toplotne energije za potrebe mehanskega prezračevanja stavbe z ali brez izkoriščanja zavržene toplote.
V okviru predstavitev baterij in fotovoltaike je dr. Anamarija Borštnik Bračič iz podjetja GP Sistemi predstavila najbolj razširjeno litij-ionsko baterijo. Pred tem je plastično orisala vlogo baterij pri pripravi ozimnice z električno energijo. Države so prišle do razkoraka med tem, kako države električno energijo proizvajajo in kako jo porabljajo. Torej, iz kakšnih virov je proizvedena. Slovenija tretjino električne energije proizvede v termo elektrarnah, tretjino je jedrske energije in tretjino je proizvedene iz OVE. V Sloveniji bomo energijo premoga nadomestili z energijo sonca – 7GW. Trije glavni vplivi na količino proizvedene električne energije, so naklon modulov, moč sončnih žarkov in, koliko ur v dnevu sonce sveti. Ob tem se pojavi problem dnevnega in sezonskega shranjevanja in prav tu se pokaže velika vloga baterij, s pomočjo katere proizvedeno električno energijo lahko porabimo kasneje. Razvoj načinov shranjevanja električne energije gre zelo hitro, zato se nam obeta, da bomo čez eno leto popolnoma drugače gledali na proizvodnjo električne energije, kot danes.
V nadaljevanju je dr. Miha Bobič predstavil novo direktivo o energetski učinkovitosti stavb, ki bo sprejeta v kratkem in obravnava akcijski načrt za razcvet obnove stavb in se osredotoča predvsem na tehnične sisteme. EU se je za novo direktivo odločila, ker je prišlo do velikih sprememb: podnebnih sprememb ter elektrifikacija vseh ogrevalnih sistemov, ki je možna zaradi digitalizacije. V nadaljevanju je kot primer praktične uporabe orisal popolnoma različno uvajanje daljinskega ogrevanja na Danskem in v Nemčiji. Rezultat tega je, da penetracija daljinskega ogrevanja danes na Danskem znaša približno 70 odstotkov in še raste medtem, ko je v Nemčiji 13-odstotna. Predstavil je še, kako imajo sistem urejen v njihovi poslovni stavbi. Bistvo je, da je regulacija čim bližje samega vira porabe energije.
Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus, ki trenutno sodeluje v projektu EUWES, je spregovorila o krepitvi vloge žensk v energetskem sektorju. Na ravni EU delež žensk v energetskem sektorju znaša približno 28 odstotkov. V zadnjem času niso več samo na administrativnih delovnih mestih, pač pa tudi v tehničnih poklicih. Še vedno pa težje napredujejo kot moški in imajo še vedno nižje plače, čeprav imajo sicer podobne veščine. Pri pogajanju za višjo plačo imajo slabše pogajalsko izhodišče ali pa se soočajo z diskriminacijo, hkrati pa v nekaterih podjetjih ni vzpostavljenih ukrepov za spodbujanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. Rešitve za večjo zastopanost žensk v energetiki so izobraževalne ustanove, ki bi lahko naredile več in z različnimi komunikacijskimi kampanjami in v tehnične poklice privabile več študentk. Več bi lahko naredili odločevalci pri snovanju politik na področju energetike in pa sama energetska podjetja in vzpostavila akcijski načrti za enakost spolov v podjetjih.
Pred popoldansko okroglo mizo je zanimiv zgodovinski utrinek podal mag. Krešimir Bakič, ki je v slovenskem elektroenergetskem sistemu deloval več kot 45 let in se tudi v pokoju še vedno intenzivno ukvarja z zgodovino znanosti, posebej elektrotehnike in tudi vlogi novih tehnologij pri energetskem prehodu v nizkoogljično družbo. Zbrane je tako podučil, kako se je odvijala zgodba spoznavanju učinka tople grede in kdo je prvi dokazal segrevanje ozračja. Kar 150 let je bilo človeštvo prepričano, da se je s tem prvi začel ukvarjati Joseph Fourier. Leta 2010 pa so odkrili, da je leta 1856 Eunice Nevton Foote dognala, da bi lahko spreminjajoče se količine CO2 in vodne pare v ozračje spremenile podnebje. Torej globalno segrevanje dejansko nima očeta, ampak mamo, ki je živela v napačnem času, da bi ji to že takrat priznali.
Sodobno voditeljstvo za zeleni prehod
Tokratno srečanje je zaključila razprava, na kateri so prof. dr. Nevenka Hrovatin iz Ekonomske fakultete UL, dr. Dejan Paravan iz GEN energije, mag. Tina Seršen iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ter Petrisa Čanji Vouri iz Zelenega omrežja študentov in mladinskega odbora En-Lite spregovorili o tem, kako s sodobnim voditeljstvom v zeleni prehod pritegniti zaposlene, mlade in različne generacije.
O ženskah v energetiki in uspešnem zelenem prehodu je spregovorila mag. Tina Seršen, ki poudarja, da v energetiki potrebujemo ženske. Njena lastna izkušnja je, da se nenehno srečuje z očitki, da ni primerna za svojo funkcijo, ker je družboslovka, kljub temu, da se njeni moški kolegi s tem ne soočajo. Z vidika voditeljstva za zeleni prehod pa znotraj državne uprave dajejo na voljo subvencije, da bi državna uprava sledila okoljskim ciljem, kot ministrstvo pa skušajo biti zgled na področju e-mobilnosti, k čemur želijo pritegniti tudi državno upravo. Veliko sredstev namenjajo tudi energetski revščini, ki so ji najbolj izpostavljene starejše ženske – kar 70 odstotkov je takih.
Prof. dr. Nevenka Hrovatin podpira usmeritve ESG in verjame, da bo to zahteven projekt, resen izziv in trd oreh za podjetja. Predstavila je primer družbe HSE, kjer izvajajo investicije v obnovljive vire, ki predstavljajo znaten delež investicij, hkrati pa so se konkretno lotili tudi projekta ESG, za kar so vzpostavili ločeno službo in projektne skupine.
Dr. Dejan Paravan v povezavi z ESG izpostavlja pozitivni preobrat, ki v nasprotju z obstoječo zakonodajo, ki pričakuje dobiček oziroma poslovni rezultat, pozornost usmerja tudi v način, na katerega te rezultate dosegajo in kakšni so vplivi na okolje ob doseganju teh rezultatov. Rezultat sicer ostaja pomemben, vendar ni edini kazalnik uspeha.
Petrisa Čanji Vouri je predstavila platformo, ki so jo vzpostavili pri Zelenem omrežju, in je namenjena trajnostnemu poslovanju. Tu se študentje lahko poučijo o dejanski praksi z vidika trajnostnega poslovanja, pa naj bodo to dobre ali pa manj dobre izkušnje. Na konkreten način so se organizirali tako, da so postavili mladinski podnebni forum, na katerem so se spoznavali s politikami in na tem področju delovali naprej. Njihovi dolgoročni cilji so mlade opolnomočiti s konkretnimi informacijami iz realnega sveta. Ob tem se izogibajo aktivizmu, ampak delujejo na podlagi prakse. Njihova želja je, da se mladi opremijo z znanjem iz resničnega sveta in tega, kar deluje in kar ne.
Na izobraževanju in ozaveščanju gradijo tudi pri družbi GEN energija, kjer spodbujajo odločanje za energetske poklice, ki so sicer zahtevni, vendar so to poklici prihodnosti. Izpostavil je koncept mladih raziskovalcev v gospodarstvu, kjer bi omogočili financiranje študija za zaposlene, kjer se vzpostavlja most med študijem in gospodarstvom.