GZS je podala stališče do dviga prispevka za OVE in do predloga Energetskega zakona.
Kot ugotavljajo, se soočamo s težavo, kako zagotoviti sredstva za zagotavljanje izvajanja podporne sheme. Zakonodaja in višina podpor namreč nista dovolj hitro sledili padanju cen tehnologij za proizvodnjo električne energije iz OVE, kar je vodilo v nenadzorovan razmah izgradnje proizvodnih naprav OVE, zlasti fotovoltaike. Za zagotovitev likvidnosti podporne sheme je bilo letos treba višino prispevka znatno dvigniti, in sicer v povprečju kar za 334,7 odstotka. Analiza je pokazala, da so gospodinjski odjemalci s prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE relativno malo obremenjeni. Le-ta namreč v veliko večji meri obremenjuje energetsko intenzivno industrijo, ki je v kriznih časih še posebno obremenjena.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor trdi, da v Energetskem zakonu ni pravne podlage, ki bi vlado pooblaščala, da lahko prerazporeja obremenitve med odjemnimi skupinami, saj bi to po njihovem mnenju predstavljalo nedovoljeno državno pomoč. Poleg tega opozarjajo, da je delež zbranih sredstev od odjemalcev na visokonapetostnem in srednjenapetostnem nivoju manjši kot delež porabljene energije teh dveh skupin, po drugi strani pa je delež zbranih sredstev gospodinjskih odjemalcev bistveno večji kot pripadajoči delež porabljene energije.
GZS zato predlaga, naj se vlada zgleduje po nemškem modelu, ki velja od letos naprej, in tako razbremeni industrijo. Nemški zakon o OVE je eden najbolj učinkovitih političnih okvirjev za ekološko in ekonomsko trajnostno spodbujanje uporabe tehnologij iz OVE in je, kot do sedaj najuspešnejši sistem, pogosto merilo za oblikovanje podpornih shem drugih držav. Dopušča pa izjeme od plačevanja prispevka za določena podjetja. Pa tudi gospodinjstva za OVE plačajo več kot slovenska gospodinjstva, merjeno v deležu vseh stroškov gospodinjstev.
V noveli Energetskega zakona, ki je pred obravnavo v DZ, so sistemske rešitve, ki bodo v bodoče razbremenile vse končne odjemalce, saj predvidevajo tudi druge vire napajanja podporne sheme in možnosti omejitve rasti podporne sheme v posameznem letu. Vendar po prepričanju GZS to ne bo ne učinkovita ne najboljša rešitev. Zato bi bilo po njihovem prepričanju koristno slediti nemškemu pristopu v smislu zmanjševanja obremenitev energetsko intenzivnih porabnikov z obveznostjo plačila prispevka za OVE. S tako visokim prispevkom, kot ga trenutno plačujejo slovenska energetsko intenzivna podjetja, namreč ni mogoče pričakovati gospodarskega okrevanja. V GZS se zavedajo, da je treba za izvajanje podporne sheme zbrati zadostno količino sredstev, vendar menijo, da bi breme povečanja potreb po omenjenih sredstvih gospodinjstva prenašala bistveno lažje kot energetsko intenzivna podjetja.
GZS meni, da je mogoče pravično, v podporo gospodarstvu in s tem delovnim mestom prerazporediti bremena podpore OVE. Že z modifikacijo uredbe o prispevku za OVE in SPTE. Prav gotovo pa s spremembo novele Energetskega zakona. Vlada mora revidirati in izboljšati podporno sheme in s tem zagotoviti njeno večjo učinkovitost. Ob tem je treba zagotoviti pogoje za umeščanje HE, ki ne potrebujejo subvencij, in vetrnih elektrarn, pri katerih proizvodni stroški in subvencije niso tako visoki kot pri fotovoltaiki, v prostor. Le tako bomo uresničili mednarodne zaveze iz podnebno-energetskega pakta. GZS opozarja na dejstvo, da je stroka opozarjala na napihovanje sončnega balona, a s strani političnih odločevalcev ni bila uslišana, zato predlagajo modifikacijo uredbe o prispevku OVE in SPTE. Ker je razmah tehnologij OVE vplival na znižanje cen električne energije, se gospodinjskim odjemalcem s povišanjem prispevka za OVE ne bi nepravično povišalo breme. Poleg tega predlagajo spremembo podporne sheme za OVE v noveli Energetskega zakona po zgledu nemškega modela, še prej pa simulacijo z izračuni na podlagi tega modela.
Kot pojasnjujejo na GZS, smo ciljne vrednosti inštaliranih kapacitet sončnih elektrarn, ki so obenem tudi daleč najdražje, za leto 2020, presegli prej kot v dveh letih. Nekontrolirana previsoka rast izgradnje fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji bo pustila hude finančne posledice odjemalcem električne energije vse do konca izteka 15 letnih pogodb, to je do let 2026 in 2027, ko se bodo iztekle podpore lastnikom elektrarn, ki so upravičeni do podpor.
Za izvajanje podporne sheme je bilo treba v letu 2012 zagotoviti 56 milijonov evrov, v letu 2013 pa že med 120 in 150 milijonov evrov. Glede na rast proizvodnje električne energije iz OVE in s tem vse večje število upravičencev do podpor, napoved za naslednja leta kaže, da bomo vsako leto potrebovali več sredstev – v letu 2014 približno 160 milijonov, v letu 2015 170 milijonov in v letu 2016 okoli 180 milijonov evrov. (pb)
Več na: www.gzs.si