Evropska unija je v zimskih mesecih dosegla nov mejnik na področju proizvodnje elektrike, saj se je proizvodno razmerje prevesilo v prid obnovljivih virov. H kar 12-odstotnemu padcu proizvodnje fosilnih goriv je pripomoglo tudi 7-odstotno zmanjšanje odjema. Tako smo v Evropski uniji med oktobrom lani in marcem letos iz obnovljivih virov pridobili kar 40 odstotkov električne energije, iz fosilnih goriv pa 37 odstotkov.
Minulo zimo, ki je zbujala strah predvsem zaradi vrtoglave rasti cen elektrike in bojazni pred prekinitvami oskrbe, smo prevedrili predvsem po zaslugi varčevanja z energijo in milega vremena. Več kot 60 odstotkov držav Evropske unije je pozimi zmanjšalo porabo za pet ali več odstotkov, s čimer so se stroški elektrike znižali za kar 12 milijard evrov. V organizaciji Ember ob tem opozarjajo, da se v prihodnje ne smemo zanašati le na splet srečnih okoliščin in izpostavljajo nujnost čim prejšnjega odmika od fosilnih goriv.
Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina je zaradi ukrajinsko-ruskega spora v primerjavi z zimo leto prej pričakovano padla za 13 odstotkov oziroma 38 teravatnih ur. Nepričakovano je v obravnavanem obdobju zaradi občutnega padca porabe padla tudi premogovna proizvodnja, in sicer za kar za 11 odstotkov, kar pomeni zmanjšanje za 27 teravatnih ur.
Padec fosilne proizvodnje bi bil še večji, če ne bi prišlo do težav z delovanjem francoskih jedrskih elektrarn. Francija je bila pozimi tako prisiljena celo uvažati elektriko. Prav tako Nemčija in Italija, Slovenija, Portugalska in Avstrija. Na drugi strani so bili največji izvozniki elektrike Španija, Finska, Belgija in Švedska, v nekoliko manjši meri pa še Poljska, Romunija, Slovaška, Nizozemska in Danska.