Žledolom opozoril na ranljivost in podhranjenost omrežja

Škoda po zadnjih ocenah znaša 68 milijonov evrov, je pojasnil Vladimir Mauko, direktor tehniškega sektorja iz družbe SODO.

Če bi želeli v določenem času doseči povprečno 60-odstotni delež podzemnih kablovodov v srednjenapetostnem distribucijskem omrežju, bi morali po njegovih besedah na leto zgraditi med 600 in 700 kilometri kablovodov, v zadnjih letih pa dejanska realizacija ni presegala 200 kilometrov.  

Elektrodistribucijska podjetja se pri uresničevanju zastavljenih ciljev glede zagotavljanja standardov kakovosti in varnosti delovanja omrežja srečujejo s problematiko neustrezne starostne strukture. Elektrodistribucijsko omrežje je zaradi nedoseganja realizacije načrtovanih in odobrenih investicij v preteklosti danes ponekod že precej podhranjeno, na kar je opozorila tudi nedavna zimska ujma.  

Koliko kilometrov distribucijskih vodov je bilo poškodovanih ali uničenih v zimskem neurju?  

»Po zadnjih ocenah je bilo v obdobju vremenske ujme poškodovanih ali uničenih kar 1.573 km elektroenergetskih nadzemnih vodov (skupna dolžina). Največ je poškodovanega srednjenapetostnega omrežja, in sicer v dolžini 917 km, kar predstavlja 13 odstotkov celotne dolžine nadzemnega SN omrežja v Sloveniji. Poškodovanih je bilo še 634 km nizkonapetostnega omrežja in 22 km visokonapetostnega omrežja.« 

Kolikšna je po trenutnih podatkih ocenjena škoda na distribucijski infrastrukturi in koliko sredstev bo predvidoma potrebno zagotoviti za sanacijo distribucijskega omrežja?

»Ocenjena škoda na elektrodistribucijski infrastrukturi znaša 68,6 milijonov evrov. V času trajanja vremenske ujme je bilo potrebno z ustreznimi nujnimi ukrepi zagotoviti vzpostavitev oskrbe z električno energijo čim širšemu krogu uporabnikov. Za izvedbo teh ukrepov so dodatno ocenjeni še intervencijski stroški v višini 14,7 milijonov evrov. Potrebno je poudariti, da se na določenem delu omrežja na območju Elektra Primorska in Elektra Ljubljana še vedno izvajajo interventni ukrepi za zagotavljanje napajanja z električno energijo iz agregatov. Uporaba le teh je predvidena tudi še v mesecu aprilu.«  

Ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi zaradi zastarelosti distribucijskega omrežja  izvedli rekonstrukcijo v podzemni izvedbi, čeprav je le-ta dražja?   

»Problematiko je treba obravnavati od primera do primera različno in ne posploševati ali pavšalno govoriti, da bi sedaj vse omrežje položili pod zemljo. Bili smo priča izrednim dogodkom izjemnega obsega. Potrebno je upoštevati tehnološki razvoj kablov, ki v preteklosti v času intenzivne elektrifikacije v Sloveniji še niso bili na takšni tehnološki ravni in cenovno dostopni kot so danes. Seveda bo za vsak posamezen del omrežja izvedena analiza primerne in s tem učinkovite sanacije. Sama tehnična rešitev pa bo odvisna od več dejavnikov, kot so npr.: obseg škode, starost, ranljivost glede na mikroklimatske razmere in dogodke v preteklosti in vlogo posameznega elementa v omrežju. Sicer pa se že sedaj v mestih in urbanih območjih omrežje gradi samo v podzemni izvedbi. Prav tako se nadomeščajo goli vodniki s kabli v podzemni izvedbi, ali pa na NN omrežju, izjemoma s samonosilnim kabelskim snopom.«  

Kakšno je trenutno stanje na ravni celotne distribucije glede starosti omrežja in naprav, zaostajanja za razvojnimi načrti, itd.?  

»V načrtu razvoja omrežja (NRO) so opredeljeni potrebni ukrepi za zagotovitev dolgoročnega zanesljivega, varnega in učinkovitega delovanja elektrodistribucijskega sistema, žal pa za uresničitev NRO v celotnem obsegu niso zagotovljeni finančni viri, tako je v letu 2013 znašala realizacija NRO le 75 odstotkov predvidenih vlaganj. Z vlaganji v določene elemente distribucijskega omrežja ne uspemo izboljšati starostne strukture, saj 32 odstotkov od vseh nadzemnih vodov že presega predvideno dobo uporabe. Izpostavil bi problematiko 20 kV nadzemnih vodov, kjer 46 odstotkov že presega predvideno dobo uporabe, 3.652 km 20 kV nadzemnih vodov pa je starih nad 40 let.«  

Kako ocenjujete trenutno stanje v distribuciji glede neprekinjenosti oskrbe z električno energijo?  

»Z vidika neprekinjenosti oskrbe z  električno  energijo  so  srednjenapetostna omrežja, predvsem nadzemna, v celotnem elektroenergetskem sistemu najšibkejši člen. Delež prekinitev zaradi izpadov v proizvodnem in  prenosnem sistemu je zanemarljiv v primerjavi z deležem prekinitev v srednjenapetostnem omrežju. Zaradi slabe zazankanosti in pretežno nadzemnih vodov se problemi neprekinjenosti oskrbe pojavljajo predvsem v podeželskih in mešanih omrežjih. V načrtih razvoja že več let sledimo naslednjim usmeritvam: povečevanje deleža podzemnih vodov; povečanje stopnje zazankanosti SN omrežja; uvajanje avtomatizacije in sodobnega vodenja obratovanja (npr. vgrajevanje daljinsko vodenih stikal s selektivno zaščito v omrežje); izvajanje ukrepov v zvezi z načinom obratovanja SN omrežja (ozemljevanje  nevtralne točke); ter povečanje hitrosti in kapacitete prenosa podatkov z vgradnjo sodobne TK opreme. Sicer pa primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da se po kakovosti oskrbe z električno energijo glede na neprekinjenost uvrščamo v srednji kakovostni razred, kar se nekako ujema tudi z deležem elektroenergetskih vodov izvedenih v podzemni izvedbi.«  

Kako naprej, še zlasti glede na velik izziv klimatskih sprememb?  

»Vsi navedeni  ukrepi  imajo  velik  vpliv  na  neprekinjenost  oskrbe,  zato  je  treba  pri načrtovanju razvoja upoštevati njihove medsebojne učinke. Sicer pa bo izdelana interna analiza izrednega dogodka, ki bo zajemala tudi pregled obstoječe vgrajene opreme, tipiziranih tehničnih rešitev in možnosti za njihovo izboljšavo. Glede na obseg nenapajanih odjemalcev z električno energijo iz javnega omrežja smo v Sloveniji bili prvič priča tako množičnemu priključevanju agregatov. Pokazala se je potreba po enotnem obravnavanju priključevanja in obratovanja agregatov tako tistih v omrežju, kot pri individualnih uporabnikih. Ne smemo zanemariti dejstva, da bo omrežje v naslednjem časovnem obdobju bolj ranljivo, saj je bilo izpostavljeno izrednim dodatnim obtežbam in vplivom. Celotnega omrežja, predvsem nizkonapetostnega, ne bo možno v celoti sanirati. Tako je v naslednjih letih še pričakovati večje število izpadov in s tem slabšo kakovost oskrbe z električno energijo z vidika neprekinjenosti. Regulator bo navedeno problematiko moral vključiti v pripravo prilagojene metodologije za določanje vpliva kakovosti oskrbe z električno energijo in postaviti primerne referenčne vrednosti kazalnikov neprekinjenosti napajanja.«  

In kaj bi ob predstavitvi te problematike še posebej opozorili?  

»Ocenjena vlaganja v SN omrežje v NRO 2013-2022 znašajo 37 milijonov evrov na leto. V NRO 2013-2022 je predvideno nadomeščanje nadzemnih vodov s podzemnimi vodi z intenzivnostjo nadomeščanja 230 km na leto, kar bi povečalo delež podzemnih vodov iz sedanjih 29 na 43 odstotkov. Če bi želeli doseči npr. 60-odstotni delež podzemnih vodov v naslednjih desetih letih, bi samo za nadomeščanje nadzemnih vodov s podzemnimi morali zgraditi 600 - 700 km na leto, kar pomeni dodatnih 30 - 35 milijonov evrov na leto. Pri tem seveda moramo upoštevati, ali je slovenski odjemalec sploh sposoben financirati takšno omrežje, saj bi bilo zato potrebno ustrezno zvišati omrežnino.«  

Več o tej temi v naslednji številki tiskane revije Naš stik.  

Miro Jakomin