EU se namreč sooča s tveganjem nadaljnjih prekinitev dobave plina iz Rusije, ki izvoz plina uporablja kot orožje. Zmanjšana dobava plina je že prizadela skoraj polovico držav članic EU. S takojšnjim ukrepanjem lahko EU zmanjša tveganje in stroške za Evropo v primeru nadaljnjih motenj oskrbe ali popolne prekinitve dobave ter tako okrepi evropsko energetsko odpornost. Zato predlaga novo zakonodajno orodje in evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, s čimer bi do naslednje pomladi zmanjšali porabo plina v Evropi za 15 odstotkov. Vsi odjemalci, javne uprave, gospodinjstva, lastniki javnih stavb, dobavitelji električne energije in industrija lahko sprejmejo ukrepe za varčevanje s plinom in bi jih tudi morali. Evropska komisija bo tudi pospešila priprave na diverzifikacijo oskrbe, vključno s skupnim nakupom plina, da bi na ta način povečala možnosti EU za zagotovitev dobave plina iz drugih virov.
Evropska komisija tako na podlagi Pogodbe o delovanju EU predlaga novo uredbo Sveta o ukrepih za usklajeno zmanjšanje povpraševanja po plinu. Z novo uredbo bi se za vse države članice določil cilj, da med 1. avgustom letos in 31. marcem prihodnje leto zmanjšajo povpraševanje po plinu za 15 odstotkov. Prav tako bi imela Evropska komisija na podlagi nove uredbe možnost, da po posvetovanju z državami članicami, razglasi stopnjo pripravljenosti na ravni EU v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, zaradi česar bi morale vse države članice obvezno zmanjšati povpraševanje po plinu. Stopnja pripravljenosti na ravni EU bi se lahko razglasila, ko bi obstajalo znatno tveganje hudega pomanjkanja plina ali izjemno veliko povpraševanje po njem. Države članice morajo do konca septembra posodobiti svoje nacionalne načrte za izredne razmere in vanje vključiti ukrepe, s katerimi nameravajo doseči cilj zmanjšanja in Evropski komisiji vsaka dva meseca poročati o napredku. Države članice, ki zaprosijo za solidarnostno oskrbo s plinom, bodo morale dokazati, katere ukrepe zazmanjšanje domačega povpraševanja so sprejele.
Da bi državam članicam pomagala doseči potrebno zmanjšanje povpraševanja, je Evropska komisija sprejela tudi evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, ki določa načela in merila za usklajeno zmanjšanje povpraševanja. Načrt je usmerjen v nadomestitev plina z drugimi gorivi in splošno varčevanje z energijo v vseh sektorjih. Z njim naj bi zagotovili oskrbo gospodinjstev in bistvenih uporabnikov, kot so bolnišnice, pa tudi panog, ki so ključne za zagotavljanje bistvenih proizvodov in storitev gospodarstvu ter za dobavne verige in konkurenčnost EU. Načrt določa tudi smernice, ki jih morajo države članice upoštevati pri načrtovanju omejitev.
Kot pojasnjuje Evropska komisija, se lahko z nadomeščanjem plina z drugimi gorivi in varčevanjem z energijo poleti več plina prihrani za zimo. S takojšnjim ukrepanjem se bo negativni učinek na BDP zmanjšal, saj se bomo izognili nenačrtovanim ukrepom v morebitnih kasnejših kriznih razmerah. Z zgodnjimi ukrepi se bodo prav tako porazdelila prizadevanja v daljšem časovnem obdobju, zmanjšala se bo zaskrbljenost na trgu in nestanovitnost cen ter omogočilo boljše oblikovanje ciljno usmerjenih in stroškovno učinkovitih ukrepov za zaščito industrije.
Načrt Evropske komisije za zmanjšanje povpraševanja po plinu temelji na posvetovanjih z državami članicami in industrijo in ponuja širok nabor ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po plinu. Države članice bi morale pred uvedbo omejitev izčrpati vse možnosti nadomestitve goriva, neobvezne sisteme varčevanja in alternativne vire energije. Po možnosti bi bilo treba dati prednost prehodu na OVE ali ogljično manj intenzivnim možnostim oziroma možnostim, ki manj onesnažujejo okolje. Vendar bo morda kot začasen ukrep potreben prehod na premog, nafto ali jedrsko energijo, če se pri tem prepreči dolgoročna odvisnost od ogljika. Tržni ukrepi lahko ublažijo tveganja za družbo in gospodarstvo. Države članice bi tako med drugim lahko začele izvajati dražbene sisteme ali sisteme javnih razpisov in s tem spodbudile zmanjšanje porabe energije v industriji. Ponudijo lahko podporo v skladu s spremembo začasnega kriznega okvira za državno pomoč, ki jo je sprejela Evropska komisija.
Drug pomemben vidik varčevanja z energijo je zmanjšanje ogrevanja in hlajenja. Evropska komisija zato vse države članice poziva, naj za spodbujanje le-tega začnejo z obsežnimi kampanjami ozaveščanja javnosti ter izvajajo načrt iz sporočila EU „Varčujmo z energijo“, v katerem so navedene tudi številne možnosti za kratkoročne prihranke energije. Za zgled bi lahko države članice zahtevale ciljno zmanjšanje ogrevanja in hlajenja v stavbah, ki jih upravljajo javni organi.
Načrt za zmanjšanje povpraševanja bo državam članicam pomagal tudi, da med nezaščitenimi skupinami odjemalcev opredelijo in prednostno razvrstijo najbolj kritične odjemalce ali obrate na podlagi skupnih gospodarskih vidikov in meril. Najpomembnejše merilo je vsekakor kritičnost za družbo. To so sektorji, kot so: zdravstvo, živila, varnost, zaščita, rafinerije in obramba ter zagotavljanje okoljskih storitev. Naslednje merilo so čezmejne dobavne verige, torej sektorji ali industrije, ki zagotavljajo blago in storitve, ki so ključne za nemoteno delovanje dobavnih verig EU. Kot merilo za prednostno razvrstitev Evropska komisija predlaga škodo na obratih, s čimer bi preprečili nezmožnost nadaljevanja proizvodnje brez večjih zamud, popravil, regulativne odobritve in stroškov. Zadnje merilo pa upošteva možnosti zmanjšanja porabe plina in nadomestitev proizvoda oziroma sestavnega dela. Torej obseg, v katerem se industrija lahko preusmeri na uvožene sestavne dele oziroma proizvode, in obseg, v katerem se lahko z uvozom zadovolji povpraševanje po proizvodih ali sestavnih delih.
Evropska komisija zaradi trenutnih razmer prilagodila tudi krizni okvir za državno pomoč
Poleg tega načrta je Evropska komisija v podporo gospodarstvu zaradi ruske invazije na Ukrajino sprejela tudi prilagoditev začasnega kriznega okvira za državno pomoč, ki je bil prvotno sprejet 23. marca letos. Ta sprememba razširja začasni krizni okvir z zagotavljanjem ukrepov za pospešitev uvajanja energije iz OVE in ukrepov za spodbujanje razogljičenja industrijskih procesov v skladu z načrtom REPowerEU.
Gre za ukrepe za pospešitev uvedbe obnovljive energije. Tako države članice lahko vzpostavijo sheme za naložbe v obnovljivo energijo, vključno z obnovljivim vodikom, bioplinom in biometanom, shranjevanjem in obnovljivo toploto, vključno s toplotnimi črpalkami, s poenostavljenimi in hitrejšimi postopki razpisov, hkrati pa vključujejo zadostne zaščitne ukrepe za zaščito enakih konkurenčnih pogojev. Zlasti bi države članice lahko oblikovale sheme za posebno tehnologijo, ki bi zahtevala podporo glede na posebno nacionalno mešanico energetskih virov. Poleg tega gre še za ukrepe za poenostavitev razogljičenja industrijskih procesov. Tako lahko države članice za nadaljnjo pospešitev diverzifikacije oskrbe z energijo podprejo naložbe za postopno opuščanje fosilnih goriv, zlasti z elektrifikacijo, energetsko učinkovitostjo in prehodom na uporabo vodika iz obnovljivih virov in električne energije, ki ustreza določenim pogojem. Ta sprememba bi državam članicam omogočila, da vzpostavijo nove sheme razpisov ali neposredno podprejo projekte brez razpisov, z določenimi omejitvami glede deleža javne podpore za posamezno naložbo. Za mala in srednja podjetja ter za posebej energetsko učinkovite rešitve bi bili predvideni posebni dodatki. V okviru obeh novih razdelkov morajo države članice zagotoviti, da se projekti izvajajo v določenem časovnem okviru, in tako zagotovijo učinkovit učinek pospeševanja pri doseganju ciljev REPowerEU. Države članice to pomoč lahko dodelijo do 30. junija 2023.
Spremenjeni začasni okvir za krize razširja tudi obstoječe vrste podpore, ki jo države članice lahko zagotovijo podjetjem v stiski. Dodatno pa pojasnjuje tudi pogoje, pod katerimi lahko države članice dodelijo pomoč podjetjem za kritje nedavnega povečanja stroškov plina in električne energije. In sicer določa, da država članica lahko pomoč krije do 70 odstotkov porabe plina in električne energije upravičenca v enakem obdobju lani.