Znana izhodišča za vzpostavitev Energetske unije

Poglavitno vodilo pri vzpostavitvi Energetske unije naj bi bilo zmanjšanje energetske odvisnosti, saj države EU trenutno uvozijo kar 53 odstotkov vse potrebne energije, za kar naj bi na leto šlo približno 400 milijard evrov. Zaradi velike uvozne odvisnosti evropski državljani in industrija za energijo tako plačujejo veliko več od drugih držav, kar močno zmanjšuje konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Kot so sporočili iz Bruslja, ima strategija za vzpostavitev Energetske unije poleg zmanjšanja energetske odvisnosti, še vrsto drugih ciljev. Tako naj bi med drugim spodbujala prost čezmejni pretok energije na notranjem trgu, med prednostnimi nalogami pa sta tudi povečanje energijske učinkovitosti in prehod na trajno nizkoogljično družbo. Prav tako si bo EU še naprej prizadevala za vodilno vlogo v svetu pri razvoju tehnologij izrabe obnovljivih virov in elektromobilnosti ter s tem spodbujala izvoz evropskih podjetij in njihovo konkurenčnost na svetovni ravni. Začrtani ukrepi naj bi evropskim državljanom prinesli številne koristi, strategija za vzpostavitev Energetske unije pa navaja tudi vrsto konkretnih ciljev, ki naj bi do nje tudi čim prej pripeljali. Mednje sodijo nova zakonodaja za preoblikovanje trga z električno energijo, okrepitve čezmejnih povezav, zagotavljanje večje preglednosti pogodb o oskrbi s plinom, razvoj obsežnega regionalnega sodelovanja kot pomembnega koraka proti integriranemu trgu, strožje urejeni okvir, nova zakonodaja za zagotovitev oskrbe z elektriko in plinom, povečanje financiranja EU za energijsko učinkovitost ali za nov energetski sveženj za obnovljivo energijo, osredotočanje na evropsko strategijo za raziskave in inovacije na področju energije, letno poročanje o stanju energetske unije in drugi podobni ukrepi.
Podpredsednik Evropske komisije, zadolžen za Energetsko unijo, Maroš Šefčovič je ob današnji predstavitvi strategije za vzpostavitev Energetske unije poudaril, da gre za enega najbolj ambicioznih evropskih projektov v zadnjih desetletjih, ki naj bi 28 evropskih energetskih trgov povezal v enotnega. Na ta način naj bi Evropa postala manj energetsko odvisna, investitorji pa dobili potrebne predvidljive poslovne okvire, ki bodo omogočili nova delovna mesta in nadaljnji gospodarski razvoj. Z današnjim sprejemom strategije o Energetski uniji, je dejal Maroš Šefčovič, smo postavili temelje za energetski preobrat v smeri nizkoogljične in okolju prijazne ekonomije, ki v ospredje postavlja evropske državljane in njihove potrebe ter jim še naprej zagotavlja zanesljivo in trajnostno naravnano oskrbo z energijo. (bj)