Najboljše ocene za izpeljane projekte so dobile občine Domžale, Ormož in Šentrupert, ki je tudi absolutna zmagovalka.
Na Ptuju je včeraj potekala sklepna konference SEAP Plus, v okviru katere so razglasili tudi energetsko najbolj učinkovite občine v letu 2014. Udeleženci konference so sicer v dopoldanskem delu lahko prisluhnili pozitivnim energetskim rešitvam v avstrijski občini Mureck, na osrednji okrogli mizi pa so se dotaknili težav in rešitev pri financiranju projektov v lokalnih skupnostih in se seznanili z nekaterimi primeri dobre prakse.
Kot rečeno, je precej zanimanja požela predstavitev Karla Totterja iz avstrijske občine Mureck,ki je pojasnil nekatere pozitivne ukrepe, ki so jih izpeljali v njihovi občini. Še zlasti zanimiva je bila predstavitev projekta »iz polja v rezervoar«, v okviru katerega kmetje pridelujejo oljno ogrščico, iz nje pa nato pridelajo posamezne produkte, kot so biodizel in produkti za krmljenje živali. Te uporabijo v nadaljnjih procesih in s tem je celoten krog, ki je tudi stroškovno bolj učinkovit, sklenjen. S takšnimi in drugimi projekti v občini Mureck prispevajo k manjšemu onesnaževanju, saj na leto »privarčujejo« za 60.000 ton CO2, spodbujajo lokalne zaposlitve ljudi, zvišujejo življenjsko kakovost prebivalcev in pridelajo 84 odstotkov več energije, kot jo občina porabi. Ob tem je še posebej poudaril pomembnost sodelovanja vseh sodelujočih, slednje pa je bilo tudi rdeča nit razprav na osrednji okrogli mizi o vprašanjih financiranja v lokalnih skupnostih. Tako je dr. Janez Petek iz lokalne energetske agencije Spodnje Podravje poudaril, da na njihovem območju sledijo vsem projektom in imajo ustrezne informacije o možnostih za investiranje na tem področju, pri čemer so se uspešno povezali tudi z drugimi agencijam in s skupnim sodelovanjem naredili tudi preboj, a bi si takšnega sodelovanja v prihodnje želeli še več. Bojan Vogrinčič iz lokalne energetske agencije za Pomurje pa je izpostavil, da so gospodinjstva sektor, ki lahko največ privarčuje in kjer se pozitivni učniki najbolj poznajo pri našem vsakdanjem življenju. Ravno zato so v Murski Soboti odprli energetsko točko, na kateri so dostopni vsem in prvi pozitivni odzivi se že kažejo. Občinam je na srce položil tudi, da sredstva poiščejo tudi pri zasebnih financerjih, saj evropskih za vse projekte ni dovolj.
Ob tem je Milenko Ziherl, direktor Eko sklada, ki z nepovratnimi sredstvi spodbuja energetske investicije, opozoril, da so letos prvič objavili javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občin v višini kar 8 milijonov evrov ter na koncu vse akterje, prevsem pa občine povabil na srečanje in okrepitev sodelovanja. Da tega pogreša še zlasti med slovenskimi podjetji pri pripravi konkretnih projektov, je omenil tudi Gašper Vilfan iz agencije Spirit Slovenija. Podobnega mnenja je bila tudi mag. Nena Dokuzov iz Sektorja za upravljanje programov kohezijske politike, ki je poudarila, da Evropa v prihodnje ne bo več podpirala majhnih projektov, ampak integrirane z večjim učinkom. Tako je povezovanje med vsemi akterji nujno, saj bodo občine le tako lahko pripravile dovolj kakovostne projekte.
Nagrada za posebne dosežke v roke občine Velenje
Že peto leto zapored je organizator tekmovanja Energetika.NET na natečaju En.občina podelil nagrade slovenskim občinam, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Letos so nagrado prejele občina Šentrupert, kot najbolj učinkovita mala občina in absolutna zmagovalka, v kategorijah srednje velike in velike občine pa sta si naziva prislužili občini Ormož in Domžale. Na slovesni podelitvi v ptujskem Dominikanskem samostanu je organizator letos prvič podelil tudi nagrado za posebne dosežke, ki jo je prejela Mestna občina Velenje. V Velenju nenehno izvajajo projekte s področja URE in OVE in predstavljajo enega od najpomembnejših energetskih stebrov Slovenije, saj se izjemno dobro zavedajo negativnih vplivov proizvodnje fosilnih goriv. Posebno nagrado ji je komisija podelila za kontinuirano delo na področju učinkovite rabe energije, saj občina pri tem projektu sodeluje že od samega začetka.
Poleg priznanj so zmagovalke prejele tudi praktične nagrade v skupni vrednosti več kot 5.000 evrov. (bj)