Kot so sporočili iz Agencije za energijo, je bilo tokrat nekoliko več prijav kot na enajstem razpisu, ko je prispelo 51 prijav s skupno nazivno električno močjo 13,815 MW in bilo nato izbranih 43 projektov z močjo 12,231 MW. Tudi tokrat je bilo med prijavljenimi projekti največ takšnih, ki se nanašajo na namestitev sončnih elektrarn ali natančneje od 60 prispelih prijav je bilo kar 58 predlogov za sončne elektrarne, po eden pa še za elektrarno na lesno biomaso in elektrarno na bioplin. Skupna nazivna moč vseh prispelih prijav je znašala 18,31 MW, prijavne pogoje pa je na koncu izpolnjevalo 53 projektov sončnih elektrarn s skupno nazivno električno močjo 15,68 MW. Koliko od teh bo tudi dejansko uresničenih je neznanka, podatki Agencije o poteku izvedbe projektov iz minulih enajstih razpisov pa niso najbolj optimistični, saj je bilo od doslej v enajstih predhodnih javnih pozivih potrjenih 559 projektov proizvodnih naprav s skupno nazivno električno močjo 520 MW, realiziranih le 149 projektov s skupno nazivno močjo 63 MW.
Ob koncu leta 2022 je bilo sicer v podporno shemo vključenih 3718 proizvodnih naprav, kar je 93 naprav oziroma 2,4 odstotka manj kot ob koncu leta 2021. Od tega je bilo v podporno shemo vključenih 3392 proizvodnih naprav na OVE, med katerimi še zmeraj prevladujejo sončne elektrarne, ter 326 soproizvodnih naprav na fosilne energente, katerih je bilo 10,9 odstotka manj kot ob koncu leta 2021. Število proizvodnih naprav, vključenih v podporno shemo, se je tako leta 2022 znižalo že sedmo zaporedno leto, glavni razlog za to pa je prenehanje upravičenja do podpore zaradi dosežene starostne meje proizvodnih naprav, ki še dovoljuje pravico do podpore (OVE 15 let, SPTE 10 let od začetka obratovanja), nekaj izstopov iz podporne sheme pa je bilo tudi zaradi boljših pogojev na trgu.