Evropska komisija je danes predstavila rezultate poročila o odpornosti evropskega plinskega sistema na nepredvidljive dogodke, kot je morebitna popolna prekinitev dobave ruskega plina ali motnje v ukrajinskem tranzitnem plinskem omrežju. Rezultati t.i. energijskih stresnih testov, ki so bili izvedeni v 38-ih državah, kažejo, da je za ohranitev zanesljivosti oskrbe s plinom najbolje, če države članice delujejo usklajeno in omogočajo delovanje tržnih sil, morebitne ukrepe na regionalni ravni pa skrbno pripravijo in uporabijo le, če bo to potrebno. Poročilo navaja, da bi dolgotrajnejše motnje pri oskrbi s plinom lahko imele negativne posledice, zlasti za vzhodnoevropske države in države energetske skupnosti, prinaša pa tudi nabor konkretnih kratkoročnih priporočil za najbolj ranljive države članice EU in sosednje države.
Omenjeno poročilo je sicer del kratkoročnih ukrepov za energetsko varnost, ki so del celovite strategije Evropske komisije za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Ta predvideva dokončanje notranjega trga z energijo, nadgradnjo energetske infrastrukture, povečanje energetske učinkovitosti, raznolikost zunanjih virov energije in prednostno izkoriščanje domačih virov (fosilnih in nefosilnih).
Po podatkih iz poročila trenutno stanje pri oskrbi s plinom sicer ni skrb zbujajoče, saj so vsa razpoložljiva skladišča v državah članicah skoraj do vrha polna (90-odstotna zasedenost), se pa utegnejo razmere v primeru dolgotrajne motnje pri oskrbi ali izjemno hladne zime hitro spremeniti. Zato je po mnenju komisije nujno, da države še naprej intenzivno delajo na izpolnitvi danih priporočil in uvajanju ukrepov za zmanjšanje energetske odvisnosti.
EU uvozi 53 odstotkov vse energije, ki jo porabi. Pri surovi nafti energetska odvisnost EU znaša skoraj 90 odstotkov, pri zemeljskem plinu pa 66 odstotkov. Nekoliko manjši obseg je pri trdih gorivih (42 odstotkov) in jedrskem gorivu (40 odstotkov). Približno polovica vse energije (48 odstotkov) v EU pa se porabi za ogrevanje prostorov in vode. (bj)