Znani rezultati projekta Transenergy

Projekt Transenergy  je namenjen obravnavi skupne uporabe čezmejnih geotermalnih virov energije Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške, saj je prevladalo spoznanje, da je trajnostno izkoriščanje in preprečevanje morebitnih negativnih vplivov zaradi pretiranega izkoriščanja vodonosnikov na tem območju možno le ob usklajenem sodelovanje vpletenih držav. Projekt, ki se je začel lani, sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, v njegovem okviru pa so raziskali najpomembnejše geološke, hidrogeološke in geotermične pojave na zahodnem delu Panonskega bazena.
Podrobnejše je bilo raziskanih pet bazenov oziroma 387 termalnih vrtin in 16 termalnih izvirov, s katerimi v omenjenih državah skupno razpolaga 214 uporabnikov. Raziskava je dala kar nekaj zanimivih ugotovitev, pri čemer je pregled stanja izrabe geotremalnih virov za leto 2011 pokazal, da je termalno vodo z nad 20 0 C izkoriščalo skoraj 70 odstotkov vseh uporabnikov. Najvišja temperatura iztoka s 110 0C je bila ugotovljena v Bad Blumau v Avstriji, kjer termalno vodo uporabljajo za proizvodnjo elektrike v binarni geotermalni elektrarni. Povprečna temperatura pridobljene vode je sicer najvišja v Sloveniji in na Slovaškem med 60 in 80 0C, zato se voda v teh dveh državah uporablja kaskadno, kar pomeni, da odvzemu vode za različne načine ogrevanja sledi še raba za kopanje in balneologijo. V Avstriji in na Madžarskem pa so temperature nekoliko nižja, v povprečju »le« 40 0C, zato prevladuje njena uporaba za kopanje in balneologijo, na Madžarskem pa termalno vodo s temperaturo pod 30 0C zelo pogosto uporabljajo tudi kot vir pitne ali tehnološke vode.
Med raziskanimi območji je bilo tudi območje Bad Radkersburg–Hodoš med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko, pri čemer je bilo v Sloveniji identificiranih 21 uporabnikov s 37 vrtinami, od katerih je bilo aktivnih 26. Odvzem termalne vode pri nas je leta 2011 presegle 3,2 milijona m3, z njo pa se je ogrevalo 9 kopališč in zdravilišč ter njihovi bazeni. Termalna voda se uporablja tudi za daljinsko ogrevanje Lendave in Murske Sobote ter rastlinjaka orhidej v Dobrovniku in paradižnika v Tešanovcih, zanimiva pa je tudi uporaba za taljenje snega na javnih površinah v Lendavi ter ogrevanje nogometnega igrišča v Moravskih Toplicah.
Drugače pa so bile ključne ugotovitve omenjene raziskave, da bo zaradi razmeroma nizkih temperatur termalne vode verjetno tudi v prihodnje prevladovala direktna raba, pri čemer pa bo treba, če želimo ta energetski vir uporabljati trajnostno, sprejeti nekaj dodatnih ukrepov. Poleg ustrezne tehnologije in kaskadne izrabe bo tako treba vzpostaviti tudi sisteme vračanja izrabljene vode v vodonosnike. Razpoložljivi podatki niso potrdili obstoja visokotemperaturnih geotermalnih virov s temperaturo nad 150 0C, čeprav je nekaj območij, ki bi sicer lahko bili primerni za pridobivanje električne energije s pomočjo geotermalnih elektrarn, a verjetno šele tedaj, ko bo cena električne energije dovolj visoka, da bodo takšni projekti ekonomsko sprejemljivi. Podrobnejši podatki o raziskavi in njenih rezultatih so dostopni na spletnem naslovu http://transenergy-eu.geologie.ac.at/. (bj)