Na Bledu v teh dneh poteka 4. zasedanje vodilnih avtorjev 2. delovne skupine Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).
IPCC je vodilno mednarodno telo na področju preučevanja podnebnih sprememb, njihovih vzrokov in posledic ter možnosti za soočanje z njimi. Panel sta 1988 ustanovila Svetovna meteorološka organizacija in Program ZN za okolje, sestavljajo pa ga znanstveniki, aktivni na področju podnebnih sprememb z vsega sveta, med njimi tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Njegova glavna naloga je priprava poročil o oceni podnebnih sprememb, ki jih IPCC izdaja vsakih pet do sedem let. Prvo poročilo je bilo predstavljeno 1990 in je pripeljalo do sprejetja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, zadnje, četrto poročilo iz leta 2007, pa je IPCC prineslo tudi Nobelovo nagrado za mir.
IPCC trenutno pripravlja peto poročilo, ki bo predstavljeno leta 2014. Njegova priprava poteka v treh delovnih skupinah: za fizikalne znanstvene osnove (1. delovna skupina); za učinke podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in ranljivost (2. delovna skupina); in za blaženje podnebnih sprememb (3. delovna skupina). Zasedanje na Bledu pa je namenjeno oblikovanju dela poročila, ki ga ta skupina pripravlja.
Na otvoritvenem panelu so zbrane znanstvenike med drugimi nagovorili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in predsedujoči IPCC, indijski znanstvenik Rajendra K. Pachauri.
Karel Erjavec je izpostavil predvsem pomen soočanja s podnebnimi spremembami, saj le-te niso zgolj okoljski izziv, ampak vplivajo na kakovost življenja sedanjih in bodočih generacij na različnih področij, od zdravja ljudi do mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti. Povedal je, da je znanstveno delo pri soočanju s podnebnimi spremembami ključnega pomena, potrebno pa je ukrepanje in delovanje, ne zgolj razprava.
Lučka Kajfež Bogataj je Slovenijo predstavila kot podnebni laboratorij, kjer se srečujejo različni podnebni tipi, od alpskega, celinskega do mediteranskega. Kot pravi, Slovenija že čuti posledice podnebnih sprememb preko spremenjenih vzorcev padavin, dviga povprečnih temperatur ter intenzivnejših sušnih obdobij in številčnejših poplav. Te spremembe vplivajo tako na zmanjševanje biotske raznovrstnosti kot tudi na kmetijstvo in dostop do vode. Zato Slovenija sodi med tiste evropske države, ki bodo relativno močno čutile posledice podnebnih sprememb.
Predsedujoči IPCC Rajendra K. Pachauri, je v svojem nagovoru znanstvenike pozval k odgovornemu delu in opozoril, da bo poročilo 2. delovne skupine najbolj na udaru podnebnih skeptikov. Peto poročilo o podnebnih spremembah bo pomembno vodilo pri oblikovanju novega globalnega podnebnega sporazuma, zato morajo delovne skupine IPCC ponuditi realistične rešitve za obstoječe in prihajajoče podnebne izzive. Za IPCC bo pomembno, da nadaljuje dialog z vsemi deležniki in državami, saj podnebne spremembe zadevajo celoten planet.
V okviru srečanja je potekal tudi pogovor s podnebnima znanstvenikoma in članoma IPCC Christopherjem Fieldom in Vincentom Barrosom, ki je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o podnebnih spremembah in delu IPCC na tem področju. Govornika sta predstavila znanstvene poglede na številna vprašanja o podnebnih spremembah in njihovih vplivih na prehransko in energetsko varnost ter odpornost na naravne nesreče. Predstavila pa sta tudi delo IPCC na teh področjih.
V razpravi je bilo veliko pozornosti namenjene povezovanju podnebnih aktivnosti z drugimi cilji, kot je na primer zmanjševanje tveganj ob naravnih nesrečah. Razpravljali pa so tudi o vlogi javnosti, zasebnega sektorja in mednarodne skupnosti.
Kot so ugotovili, je treba pri podnebnem ukrepanju upoštevati nacionalne značilnosti in upravljanje skupnih zadev. Javno mnenje se namreč spreminja v prid podnebnemu ukrepanju in večji okoljski ozaveščenosti. Tako javnost večji poudarek namenja zmanjševanju svojega ogljičnega odtisa, prav tako pa zeleno postaja statusni simbol. Veliko vlogo ima tudi zasebni sektor, saj lahko ponudi dobre rešitve za učinkovito soočanje s podnebnimi spremembami.
Del razprave se je osredotočil tudi na pripravo novega globalnega podnebnega sporazuma. Prihajajoče peto poročilo o podnebnih spremembah, ki bo vplivalo na njegovo oblikovanje, namreč predstavlja različne modele za delitev bremen med državami, kot sta ogljični davek in upoštevanje razlik med emisijami, ki nastanejo v proizvodnji in tistimi, ki nastanejo v potrošnji. (pb)