Kot so poudarili ob zaključku projekta Slovenija znižuje CO2: Dobre prakse, naj Slovenija izkoristi vse svoje zmogljivosti.
S 40 predstavljenimi dobrimi praksami je projekt Slovenija znižuje CO2 - Dobre prakse dokazal, da v Sloveniji imamo realne možnosti za prehod v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo, so sporočili iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
Ključno sporočilo ob zaključku projekta
Da bi te prakse učinkovito namnožili, potrebujemo družbeno soglasje o razvojni viziji ter strategijo prehoda, ki bo skladna z naravnimi in družbenimi danostmi Slovenije. Da bi izkoristili številne gospodarske priložnosti, prihranke in sinergijske učinke podnebnih ukrepov, bi morala vlada njihovo načrtovanje in koordinacijo pomakniti izrazito višje v svoji hierarhiji.
To je bilo eno od ključnih sporočil zaključnega dogodka projekta Slovenija znižuje CO2: Dobre prakse, ki je 26. novembra potekal v Državnem svetu. Predstavniki ministrstev, nevladnih organizacij in podnebni strokovnjaki so ugotavljali, kako povezati znanstvena spoznanja, dobre prakse in odzive politike za zniževanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe.
Po ugotovitvah v okviru omenjenega projekta, naj Slovenija za doseganje teh ciljev izkoristi svoje zmogljivosti v trajnostni energetiki in mobilnosti, gozdu in lesu, trajnostnem razvoju podeželja, ekološkem kmetijstvu ter v trajnostni proizvodnji in potrošnji.
Dobre prakse ustvarjajo tudi prihranke
»Pri podnebnih ukrepih ne gre samo za etično zavezo, pač pa tudi za gospodarske priložnosti,« je dejala vodja projekta Vida Ogorelec, direktorica Umanotere.
Renata Karba iz Umanotere, urednica več kot 250 priporočil za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida v praksi, pa je dodala, da dobre prakse ne le zmanjšujejo porabo energije, ampak tudi ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov, zvišujejo kakovost bivanja in navdihujejo.
Kot primer je izpostavila dobro prakso energetske prenove naselja Planina Kranj. Z ukrepom so zmanjšali rabo toplote za dobro četrtino, izpustov CO2 je za 3.880 ton letno manj, stroški ogrevanja so se leta 2012 zmanjšali za 253.120 evrov, powww.slovenija-co2večala se je kakovost bivanja stanovalcev soseske. (mj)
Več o tem na http://www.slovenija-co2.si/index.php/dokumenti/dokumenti-projekta-2013