Odbor DZ za finance in monetarno politiko je znova prekinil razpravo o predlogu zakona o državnem poroštvu za šesti blok TEŠ.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je v nadaljevanju 5. redne seje znova prekinil razpravo o predlogu zakona o državnem poroštvu za šesti blok šoštanjske termoelektrarne, s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. Po uvodnem pozdravu predsednika odbora Andreja Širclja sta dobila besedo predsednika uprav HSE in TEŠ.
Zaustavitev projekta bi bistveno podražila projekt
Matjaž Janežič je izpostavil, da bi (začasna) zaustavitev projekta bistveno podražila projekt. Že 60-dnevni suspenz z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom pomeni preko 50 milijonov evrov dodatnih stroškov, 120-dnevni pa preko 75 milijonov evrov. Če bi prekinili pogodbo, bi bilo treba dobaviteljem plačati pogodbene kazni in izpade dobičkov, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bi se umaknili in morali bi vrniti že črpana posojila. V tem primeru bi bila skoraj gotovo potrebna dokapitalizacija HSE in TEŠ, za Premogovnik Velenje pa bi rabili poseben zakon o zapiranju, je posvaril Janežič. Zato je po njegovem mnenju šesti blok za slovensko energetiko potreben. Viri financiranja za projekt so zagotovljeni, niso pa še izpolnjeni pogoji za črpanje 440 milijonov evrov posojila EIB in 117,5 milijona evrov posojila EBRD. Povprečna ročnost teh posojil je 22 let s triletnim moratorijem, kar je nemogoče nadomestiti s posojili komercialnih bank. Janežič je še pojasnil, da je osnovna pogodba po pogajanjih in s podpisanimi dodatki zdaj bistveno bolj uravnotežena in cenovno bolj obvladljiva, da je določena kapica na eskalacijo, stroški montaže so določeni, marža dobavitelja je fiksna, zato končna vrednost ne bo presegla 1,3 milijarde evrov.
Simon Tot je ponovno opozoril, da je projekt v časovni stiski in na kritični poti, če naj bi objekt zgradili v načrtovanem terminskem roku in ob tej ceni. Izpostavil je, da je bilo na projektu do zdaj angažiranih okoli 25 odstotkov slovenskih podjetij, ki so zaslužili 185 mio evrov, na gradbišču pa je pribl. 30 odstotkov slovenskih delavcev. Tot je podal podrobna pojasnila o končni ceni projekta, gradivo so na mize dobili tudi poslanci. Pojasnil je, da so šli v sanacijo pogodb z namenom znižanja cen. 21. junija letos je bila vrednost projekta 1,3 milijarde evro, pri čemer so dosegli omejitev esklacije, kapica je postavljena pri 93 milijonih evrov, cena montaže je omejena navzgor, predvsem zaradi nižje marže, ki je bila prej pri 25 odstotkih. Vsi stroški montaže znašajo 156,5 milijona evrov, od tega je pribitek po metodi "cost + fee" 14,5 milijona evrov. Ta metoda pa je bistveno cenejša in ugodnejša kot bi bila montaža po metodi na ključ.
Večina razpravljavcev je projekt podprla
V razpravi je večina članov odbora podprla projekt in postavila dodatna vprašanja, precej jih je ponovno imelo pripombe na vodenje projekta. Poslanec Gašpar Mišič (PS) je postavil vprašanje predstavnikom Alstoma, če so in za koliko pripravljeni znižati ceno, če država podeli poroštvo. Poslanec PS Jožef Kavtičnik je izrazil bojazen, da naj bi v HSE vstopil tuj lastnik. Širclja je zanimalo, ali sta Teš in Premogovnik Velenje sklenila pogodbo za dobavo lignita po ceni 2,25 evra za gigajoul in ali so nadzorniki to obravnavali. Tot je pojasnil, da sta nadzorna sveta premogovnika in Teša to obravnavala, sklepe pa so poslali na ministrstvo. Šircelj je ponovno izpostavil sklep vlade, da je treba ceno projekta približati vrednosti iz tretjega noveliranega investicijskega programa, torej 1,18 milijarde evrov. Po njegovi oceni približevanja ni, oz. ga ne vidi, strinja pa se, da morajo o tem nekaj reči tudi strokovne službe vlade.
Tot je znova pojasnil, da v tretjem investicijskem programu niso bili upoštevani vsi elementi, ki so vključeni v četrti noveliran investicijski program, zato ju ni možno primerjati. Če pa ju že primerjamo, so realno gledano v zadnjem letu in pol naredili prihranek v višini 128,9 milijona evrov. Če bo državno poroštvo podeljeno pravočasno, bodo lahko objekt zgradili po terminskemu planu, to je, da bo uporabno dovoljeno pridobljeno do 15. februarja 2016.
Po selitvi v drugo dvorano, po razpravi Kovačiča, Gregoriča in Nine Štros, je Šircelj sejo zaprl za javnost, saj so predstavniki Alstoma odgovarjali na vprašanja poslancev. Po tem se je odbor odločil sejo prekiniti.
Vladimir Habjan