Na včerajšnji novinarski konferenci ZSSS je bilo govora o problematiki, povezani z minimalnimi plačami, poklicnimi boleznimi in delovnim časom.
Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (v tem okviru deluje tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike) so predsednica ZSSS Lidija Jerkič ter izvršni sekretarji ZSSS Andreja Poje, Lučka Böhm in Andrej Zorko predstavili prioritetne aktivnosti, s katerimi se bo ZSSS ukvarjala v prvih mesecih letošnjega leta.
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je poudarila, da pri govoru o prioritetah organizacije ne moremo mimo vprašanja plač. Spomnila je, da je decembra lani pred delodajalskimi organizacijami v Ljubljani potekal protestni shod sindikatov zasebnega sektorja »Skupaj za višje plače!«, ki so ga podprli tudi sindikati javnega sektorja ter druge sindikalne organizacije. Na tem dogodku so bile izpostavljene tri glavne točke oziroma zahteve: šlo je za protest proti napovedanim odpovedim kolektivnih pogodb, za izraz podpore noveli zakona o minimalni plači in za zahtevo po višjih plačah v zasebnem sektorju.
»Prvi dve zahtevi sta realizirani, medtem ko do dviga plač v zasebnem sektorju (še) ni prišlo«, je izpostavila predsednica ZSSS. Storitveni in industrijski sindikati ZSSS so se tako dogovorili za nadaljevanje aktivnosti, kar vključuje sestanek z delodajalskimi organizacijami o novem plačnem modelu, zaključek notranjih pogovorov o nekoč že obstoječi splošni kolektivni pogodbi in izvedbo ankete med članstvom, v okviru katere bodo sindikati iskali podporo za nadaljnje akcije v povezavi s področjem plač, vključno s potencialno stavko.
Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, je dejala, da si je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v svojem programskem dokumentu na področju minimalne plače zastavila več ciljev. Pri tem je šlo za izločitev dodatkov iz definicije minimalne plače in za njen dvig na raven, ki bi delavcu in njegovi družini omogočala dostojno, spodobno življenje.
Prvi korak v smeri izločitve dodatkov je bil narejen leta 2015, ko je ZSSS z vložitvijo predloga spremembe zakona v zakonodajni postopek s podporo vseh poslancev in poslank dosegla izločitev dodatka za nočno, nedeljsko in praznično delo. Na drugi strani je bila novela zakona o dvigu minimalne plače, ki jo je v obravnavo vložila stranka Levica, zakonske spremembe pa močno podprla tudi ZSSS, v Državnem zboru sprejeta konec leta 2018. Z omenjenim zakonom bodo iz minimalne plače z letom 2020 izločeni vsi dodatki, prav tako pa bo minimalna plača postavljena 20 odstotkov nad pragom tveganja revščine, kar bo zaposlenemu omogočalo bolj dostojno življenje, lažjo vključenost v družbo in pokritje morebitnih nepredvidenih izdatkov.
Zaradi sprememb zakona o minimalni plači pa so že letos, kot smo slišali, potrebne spremembe zakonodaje tako na davčnem področju kot na področju uveljavljanja socialnih transferjev z namenom, da v letu 2019 ne bodo izničeni učinki povišanja pri prejemnikih minimalne plače in njihovih družinah. Tako ZSSS zahteva tudi:
- povišanje meje za upravičenost do najvišje splošne olajšave v skladu z Zakonom o dohodnini,
- dosledno izvajanje osmega člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih in zagotovitev sredstev za izračun minimalnih življenjskih stroškov ter skrajšanje obdobja, predvidenega za izračun iz šestih na tri leta,
- ustrezno prilagoditev in povišanje meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo (v eur) za upravičenost do denarnih (družinskih) prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil (vrtec) od prvega do petega dohodkovnega razreda ter subvencij v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, je opozorila na problematiko poklicnih bolezni. V Evropski uniji zaradi nezgod pri delu vsako leto umre 3.700 delavcev, zaradi poklicnih bolezni pa kar 200.000 delavk in delavcev, kot je mogoče prebrati v gradivu Sporočila ZSSS na področju poklicnih bolezni. Več kot 100.000 zaposlenih na leto umre za poklicnim rakom, kar je dvajsetkrat več, kot znaša delež umrlih zaradi nezgod pri delu. Podobna razmerja pa veljajo tudi za Slovenijo.
Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo zato letos prav poklicne bolezni. Njihovo odkrivanje je v Sloveniji po letu 1990 namreč zastalo (od leta 1998 naprej so odkrite in priznane le poklicne bolezni, povzročene z azbestom). Težava je v tem, kot je izpostavila izvršna sekretarka, da nimamo določenega postopka za njihovo verifikacijo. Poleg tega pa imamo pri nas izvajalce medicine dela, ki so od delodajalcev finančno odvisni, zato na preventivnih zdravstvenih pregledih ne postavljajo sumov na poklicne bolezni. Financirani so namreč prav prek pogodb z delodajalci, ki pa jim ni v interesu, da bi pri njih poklicne bolezni sploh odkrivali. To obenem pomeni, da stroka medicine dela ne more delovati v skladu s svojo doktrino.
ZSSS od ministra za zdravje Sama Fakina tudi pričakuje, da bo Pravilnik o poklicnih boleznih v letu 2019 končno izdan in dopolnjen tako, da bo določil pravno veljavne in izvedljive postopke postavljanja sumov in verifikacije poklicnih bolezni, obenem pa bo socialnim partnerjem v postopku ugotavljanja poklicnih bolezni pri določanju seznama omenjenih bolezni omogočil aktivno vlogo.
Minister je bil pozvan tudi k posodobitvi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Novela mora zagotoviti spremljanje njihovih rezultatov na nacionalni ravni in zadolžiti izvajalce medicine dela, da za delodajalca obvezno pripravijo poročila o zdravstvenem stanju zaposlenih in o njegovih spremembah kot podlago za oceno tveganja za poklicne bolezni.
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja, je opozoril, da je tam, kjer so kršitve v povezavi z delovnim časom pogostejše, večja tudi upravičena odsotnost - zaradi izgorelosti in izčrpanosti - zaposlenih z dela. Izpostavil je problematične ugotovitve Inšpektorata RS za delo o kršitvah na področju razporejanja delovnega časa, ki poleg prekarnosti na trgu dela postaja vedno večji problem v državi.
Zorko je napovedal, da bo ZSSS Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala ustanovitev strokovne skupine, ki bi se ukvarjala z omenjeno problematiko. Spremeniti pa bo treba tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter Zakon o inšpekciji dela, slednjega predvsem v smeri večjih pooblastil inšpektorjem.
»Če k temu dodamo še dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje določenih profilov delavcev, lahko zelo hitro ugotovimo, da gre za sistemski problem. In ta problem mora država pričeti reševati zelo hitro. Ne samo s povečevanjem števila inšpektorjev, temveč tudi s spremembo zakonodaje. Predvsem zakonodaje, ki se nanaša na vodenje evidence delovnega časa, počitkov in odmorov. Spremeniti pa bi bilo treba tudi obstoječo politiko sankcioniranja in za kršitelje predpisati precej strožje sankcije,« je poudaril izvršni sekretar. (mj)