Ponovni zapleti s financiranjem HE Mokrice
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je zavezano zgraditi neenergetski del objekta, v državnih proračunih za leti 2017 in 2018 ni predvidelo postavke za HE Mokrice. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je odločena, da HE Mokrice ne bodo gradili s sredstvi sklada za vode. S tem je ministrica ogrozila cilje infrastrukturnega ministrstva: »Po poti, kot so se financirale gradnje preostalih štirih spodnjesavskih hidroelektrarn, izvedba zadnje, pete mokriške, ni mogoča. Predvsem zato, ker je bil doslej glavni financer neenergetske infrastrukture sklad za vode,« je povedala Irena Majcen. Ob tem je napovedala, da bodo prilivi vodnega sklada v višini dobrih 40 milijonov evrov na leto v prihodnje namenjeni za protipoplavne ureditve na 61 območjih pomembnega vpliva poplav. Za izgradnjo HE Mokrice bo torej treba poiskati druge vire.
Po koncesijski pogodbi za spodnjo Savo je ministrstvo za okolje zavezano, da iz različnih virov zgradi neenergetski del hidroelektrarn (vodno, državno in lokalno infrastrukturo) ter odkupi vsa zemljišča. Po zakonu o spodnji Savi bi morala biti veriga zgrajena v letu 2019. MOP predlaga, da bi HE Mokrice za leti 2017 in 2018 uvrstili v državni načrt razvojnih programov (NRP). Ta sredstva bi omogočila, da bi družba Infra, ki gradi neenergetski del projekta, začela z odkupi zemljišč in dokončala protipoplavno zaščito Krške vasi, Velikih Malenc in Term Čatež.
Sklad za vode je bil v dobrem desetletju ključen vir financiranja investicij Infre na spodnji Savi (151 od 237 milijonov evrov). Medtem, ko so bili objekti v Boštanju, na Blanci in v Krškem na državnem delu skoraj v celoti zgrajeni iz prilivov sklada za vode (123,8 od 125,2 milijona evrov), je od 112 milijonov do sedaj iz vodnega sklada zagotovljenih za HE Brežice le 27 milijonov evrov. Preostanek je država na Infro preusmerila iz podnebnega sklada (24,2 milijona evrov), dividend energetskih družb za leto 2015 (40,7 milijona) in proračunskih postavk (11,8 milijona). Za HE Mokrice bo država za neenergetski del morala zagotoviti okoli 60 milijonov evrov.
1836