Potrebne so velike spremembe v sektorju prometa

Predpostavke in rezultati projekcij za sektor prometa, ki so bili uporabljeni za osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 kažejo, da je znatno zmanjšanje emisij možno, a zahteva ambiciozno izvajanje ukrepov ter tudi tehnološki razvoj. Promet je namreč danes največji onesnaževalec, saj prispeva kar 32 odstotkov k skupnim emisijam, cilji za leto 2050 pa so zastavljeni visoko. Emisije naj bi se tako glede na leto 2005 zmanjšale za med 90 in 99 odstotkov in v strukturi emisij predstavljale le dvoodstotni delež.

Prvi ukrep, ki hkrati predstavlja tudi najtrši oreh pri doseganju podnebne nevtralnosti, je zmanjšanje motorne prometne aktivnosti in zasedenosti vozil. To lahko storimo z zmanjšanjem števila potovanj, skrajšanjem potovanj ali, da potovanja opravimo peš in s kolesom. Pri tem moramo upoštevati soodvisnost prometa od BDP. Drugi način zmanjševanja prometne aktivnosti je takšno prostorsko načrtovanje, ki zmanjšuje potrebe po prevozih. To med drugim lahko storimo s spodbujanjem dela od doma in uporabe sodobnih tehnologij. Smo pa pri tem omejeni, saj pot na delo in domov predstavlja manj kot tretjino vseh potovanj. Tudi, če k temu dodamo poti, ki jih zahtevajo izobraževanje in poslovna potovanja, je še vedno več kot polovica potovanj povezana z ostalimi opravki, pri katerih pa je javni promet še vedno manj privlačen. Zato je eden od ukrepov doseči spremembo izbire prometnega sredstva. To je mogoče doseči z ukrepi nadgradnje regionalnih železniških prog, z integriranostjo avtobusnega in železniškega načina prevoza, z zagotovitvijo novih prevoznih sredstev in načrtovanjem novih povezav. Upoštevati je namreč treba prostorske značilnosti, saj ima Slovenija izmed vseh držav v EU največji delež prebivalcev, ki živi v ruralnih območjih, kjer je težko zagotavljati učinkovit javni prevoz. Zato bi z ukrepi, kot so takse za vstop v mesto in podražitev parkiranja, povzročili le 'mobilno revščino' prebivalcev, ki bodo ostali brez ustrezne alternative drugačnega prevoza. 

Pri tovornem prometu Slovenijo čaka precej težka naloga. Država mora predvsem omogočiti ustrezno zmogljivost železniškega prometa, da bi ta lahko s cest prevzel čim več tovora. To lahko stori z zagotavljanjem standardov vseevropskega prometnega omrežja in z zagotavljanjem ustrezne zmogljivosti oziroma gradnjo nove infrastrukture. Predvsem pa bo potrebno povečati obteženost vozil, torej, da se z eno vožnjo tovornega vozila prepelje čim več blaga. In ne nazadnje je treba tudi zmanjšati povezanosti tovornega prometa in BDP, ki je na tem segmentu še močnejši. Analize scenarijev kažejo, da bi se delež tovornega prometa po železnicah po scenariju z obstoječimi ukrepi do leta 2050 povečal s 14 na 16 odstotkov in po ambicioznem scenariju z dodatnimi ukrepi na 17 odstotkov. 

Predpostavke strukture osebnih vozil kažejo, da delež prvih registracij v sami strukturi vozil pričakovano raste počasneje. Ker je življenjska doba osebnih vozil zelo dolga in se še podaljšuje, se bo delež električnih vozil v voznem parku povečeval počasi. Tudi, če bo ta delež med novimi vozili velik, se bo poznal z zamikom. Kljub temu projekcije napovedujejo, da bi delež električnih vozil v ambicioznem scenariju leta 2050 dosegel 95 odstotkov. Poleg močne elektrifikacije prometa, bodo v tovornem prometu pomembna tudi druga alternativna goriva, kot so biogoriva in sintezna goriva.

Glede strukture rabe energije v prometu projekcije napovedujejo veliko znižanje intenzivnosti rabe energije do leta 2050 glede na leto 2017. In sicer naj bi zmanjšanje potniškega prometa po scenariju z obstoječimi ukrepi znašala 36 oziroma 9 odstotkov, po ambicioznem scenariju z dodatnimi ukrepi pa kar za 75 oziroma 41 odstotkov. Projekcije so pokazale, da bi za zmanjševanje emisij v prometu potrebovali investicije v višini 28 do 34-odstotnega deleža celotnega zneska investicij po posameznih scenarijih.