Potres ni vplival na obratovanje NEK

Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo sta sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v nedeljo, 1. 11. 2015 ob 8.52 močan potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 94 km jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Cerkelj ob Krki. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 4,2. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla V-VI. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci celotne Slovenije, zahodne Hrvaške, Istre, Trsta v Italiji. Glavnemu potresu je sledilo več deset popotresnih sunkov. Najmočnejši se je zgodil ob 9. uri in 8 minut z lokalno magnitudo 2,9.

Potres je zaznala tudi instrumentacija v Nuklearni elektrarni Krško. Pregledi, ki so bili izvedeni po potresu, so potrdili, da ta ni vplival na sisteme in opremo elektrarne. Elektrarna še naprej zanesljivo in varno obratuje na polni moči.

NEK in URSJV sta v preteklosti že naročala geološke študije potresne ogroženosti NEK/JEK2, ki pa nimajo vse enakih rezultatov, kar pomeni, da stroka nima enotnega mnenja. Potresna študija francoskega inštituta za jedrska in radiološka tveganja (IRSN) je pokazala, da NEK/JEK2 nista ogroženi, dve ali tri druge eminentne mednarodne organizacije pa imajo drugačno mnenje.

URSJV je leta 2013 ugotovila, da na podlagi sedaj znanega ni razlogov za kakršne koli takojšnje ukrepe v zvezi s protipotresno varnostjo NEK. Dolgoročno URSJV predvsem vztraja, da NEK stalno izboljšuje svoje zmožnosti hlajenja sredice reaktorja v kakršnih koli razmerah in poskrbi za zagotavljanja dobave potrebne električne energije in vode za podporo sistemov za hlajenje v takih razmerah. V to je usmerjen Program nadgradnje varnosti, ki so ga zahtevali leta 2011 in po katerem bo do leta 2016 v NEK vgrajeno skorajda vse, kar je danes znanega za zagotavljanje pripravljenosti jedrske elektrarne na hude zunanje dogodke, tudi na najhujše potrese.

V svetu so znani primeri, ko so zaradi potresnih nevarnosti zaustavili jedrsko elektrarno. V Armeniji so imeli potres na lokaciji elektrarne in so eno zaprli, drugo pa usposobili. Japonci so imeli 2 leti pred Fukušimo potres na lokaciji Kashivazaki Kariwa, ki je bil bistveno močnejši, od tistega, za katerega je bila projektirana elektrarna, a je zdržala, ni bilo posledic za okolje. V Fukušimi, še pred cunamijem, so imeli poškodbo reaktorja, a izpustov ni bilo. Pri zadnji nesreči v Fukušimi izpustov zaradi potresa 9. stopnje ni bilo, pač pa je nesrečni cunami uničil dizel agregate, ki so potem uničili elektrarno. (vh)