Pred 50 leti podpisali sporazum za izgradnjo NEK

Pred dobrimi petimi desetletji so zaradi rastoče porabe električne energije ob visoki gospodarski rasti v našem okolju iskali nove vire energije. Zaradi velikih ambicij, da takratna država postane gospodarsko in tehnološko razvita, so bile sprejete mnoge strateške odločitve. Jedrska energija je bila novo odkritje na področju virov energije in simbol napredka. V Sloveniji je že leta 1966 začel delovati raziskovalni reaktor Triga. K odločitvi za uporabo jedrske energije so prispevali tudi znanstveniki in strokovnjaki, ki so sodelovali pri razvoju in raziskavah jedrske tehnike. Ti pionirji jedrske stroke so jedrsko energijo uspešno promovirali. Ob podpori lokalnega okolja sta tako Stane Kavčič, predsednik slovenskega izvršnega sveta, in Dragutin Haramija, predsednik hrvaškega, pred petdesetimi leti – 27. oktobra 1970 – podpisala sporazum o gradnji nuklearne elektrarne.

Gradnja NEK, ki se je začela spomladi leta 1975, je bila velika priložnost za uveljavitev domače industrije ter raziskovalnih inštitutov in univerz, da pokažejo svoje znanje z izpolnjevanjem visokih zahtev jedrske industrije. Končana je bila prej kot v sedmih letih, kar je v mednarodnem prostoru še vedno soliden dosežek. Samo enajst let po podpisu sporazuma – 2. oktobra 1981  –  je NEK oddala prve kilovate v elektroenergetsko omrežje. Od takrat je proizvedla 200 milijard kilovatnih ur električne energije. Če bi to energijo porabili za oskrbo vseh slovenskih gospodinjstev, bi zadostovala za 58 let.

Na trdnih temeljih, ki so jih pred desetletji postavili pionirji jedrske energetike, in doseženih rezultatih generacij, ki so sooblikovale uspešna desetletja nuklearke, gradimo prihodnost, ki bo električna in mora biti trajnostna, so izpostavili v NEK.