Predstavljena strategija za trajnostno in pametno mobilnost

Evropska komisija je poleg strategije predstavila še akcijski načrt 82 pobud, ki bodo usmerjale naše delo v naslednjih štirih letih. Na podlagi te strategije bo prometni sistem EU lahko dosegel zeleno in digitalno preobrazbo ter postal bolj odporen na prihodnje krize. Kot je predstavljeno v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem.

Tako morajo vsi načini prevoza postati bolj trajnostni, pri čemer morajo biti zelene alternative široko dostopne, obstajati pa morajo tudi ustrezne spodbude za hitrejši prehod. Pot evropskega prometnega sistema v pametno in trajnostno prihodnost bodo zaznamovali roki do leta 2030, 2035 in 2050.

Do leta 2030 bo po evropskih cestah vozilo najmanj 30 milijonov brezemisijskih avtomobilov, sto evropskih mest bo podnebno nevtralnih, promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo v Evropi podvojil, redna skupinska potovanja na razdalji do 500 km bi morala biti ogljično nevtralna, avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu, brezemisijska morska plovila pa bodo pripravljena za trg.
Do leta 2035 bodo za trg pripravljeni brezemisijski veliki zrakoplovi.
Do leta 2050 bodo brezemisijski skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka gospodarska vozila, podvojil se bo obseg železniškega tovornega prometa, poleg tega pa bo v celoti delujoče večmodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo visoke hitrosti.

V strategiji je določenih skupno 82 pobud na desetih ključnih področjih ukrepanja (t. i. vodilni projekti), pri katerih so navedeni konkretni ukrepi.
Če naj bi promet postal trajnosten, bo treba pospešeno uvajati brezemisijska vozila, plovila in letala, goriva iz obnovljivih virov in nizkoogljična goriva ter infrastrukturo, povezano z njimi. Eden od načinov za to je namestitev treh milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030. Vzpostavljati bo treba brezemisijska letališča in pristanišča (na primer z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu), zdravo in trajnostno medmestno in mestno mobilnost (na primer s podvojitvijo obsega prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti in gradnjo dodatne kolesarske infrastrukture v naslednjih desetih letih) ter ekologizacijo tovornega prometa (na primer s podvojitvijo obsega železniškega tovornega prometa do leta 2050). Prav tako sta za trajnostni promet ključna oblikovanje cen ogljika in boljše spodbude za uporabnike (na primer z izvajanjem celovitega sklopa ukrepov za doseganje pravičnega in učinkovitega oblikovanja cen v celotnem prometnem sektorju).
Gibanje potnikov in tovora bodo v prihodnosti zaznamovale inovacije in digitalizacija, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji. V strategiji sta zato predvidena uresničitev povezane in avtomatizirane večmodalne mobilnosti (na primer z omogočanjem nakupa vozovnic za večmodalna potovanja in z nemotenim večmodalnim prevozom tovora) in pospeševanje inovacij ter uporabe podatkov in umetne inteligence za pametnejšo mobilnost (na primer s polno podporo uporabi brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplovov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev evropskega skupnega podatkovnega prostora za mobilnost).

Promet je eden od sektorjev, ki jih je pandemija koronavirusa najhuje prizadela, posledično pa ima zato veliko podjetij v tem sektorju velike poslovne in finančne težave. Komisija se je zato zavezala, da bo okrepila enotni trg, na primer s krepitvijo prizadevanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030 in podpiranjem sektorja pri boljši obnovi s povečanimi javnimi in zasebnimi naložbami v posodobitev voznega parka v vseh načinih prevoza. Omogočila bo mobilnost, ki bo poštena in pravična za vse, in sicer med drugim tudi tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z zmanjšano mobilnostjo, in da bo ta sektor privlačnejši za delavce. Evropska komisija se je zavezala še, da bo izboljšala varnost in zanesljivost vseh načinov prevoza, tudi tako, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2050 zmanjšala skoraj na nič.

Promet v BDP EU prispeva okrog pet odstotkov in v Evropi zaposluje več kot deset milijonov ljudi, zato je prometni sistem bistvenega pomena za evropska podjetja in svetovne dobavne verige. Po drugi strani pa je promet glavni krivec za emisije in onesnaževala, hrup, prometne nesreče in zastoje. Emisije iz prometa danes predstavljajo približno četrtino skupnih emisij toplogrednih plinov v EU.

Pospešitev prizadevanj za preobrazbo prometa prihaja v času, ko si celotni sektor še vedno ni opomogel od vplivov koronavirusa. S povečanjem javnih in zasebnih naložb v posodobitev in ekologizacijo naših voznih parkov in infrastrukture ter krepitvijo enotnega trga je sedaj zgodovinsko priložnost, da naredimo evropski promet bolj trajnosten, konkurenčnejši v svetovnem merilu in odpornejši na prihodnje pretrese.