Prehitro zaprtje Premogovnika in TEŠ bi imelo širše posledice

Pripravljavci študije so sicer izhajali iz nekaj ključnih dejstev, in sicer, da si je Slovenija z NEPN zadala vrsto zahtevnih ciljev, da je delež proizvodnje električne energije iz premoga v Sloveniji nadpovprečen ter, da razpolagamo z učinkovitim izkopom premoga, ki ga uporabljamo v eni najsodobnejših termoelektrarn na svetu, ki zagotavlja dobro tretjino doma proizvedene električne energije, oskrbuje s toploto prebivalce Saleške doline in zagotavlja tudi celo vrsto pomembnih sistemskih storitev. Raziskovalci so temeljito proučili tudi okoliščine oziroma primerjalne podatke, ki kažejo, kam se Slovenija pri pridobivanju premoga in količini izpustov uvršča na svetovni primerjalni zemljevid, pa tudi mednarodne zakonske okvire, ki govorijo o časovnem poteku procesa razogljičenja in ob tem ugotovili, da je vpliv Slovenije na globalna dogajanja minimalen. Analitiki so se v navedeni študiji posebej lotili tudi vprašanja vplačil termoelektrarne Šoštanj prek CO2 kuponov v Sklad za podnebne spremembe, in ugotovili, da je TEŠ glavni vplačnik sklada, katerega sredstva so namenjena blaženju podnebnih sprememb. V sindikatih menijo, da bi morali zbrana sredstva v prihodnje odločneje preusmeriti v reševanje problematike zapiranja Premogovnika Velenje in zagotovitve svetlejše prihodnosti obeh premogovnih regij. Povedano konkretneje, s podaljšanjem obratovanja termoelektrarne do leta 2042, kot predvideva najoptimalnejši prilagojeni scenarij, bi lahko na leto zbrali v povprečju dobrih 111 milijonov evrov oziroma v celotnem obdobju nekaj več kot 2,5 milijarde evrov, kar je bistveno več, kot je predvideno iz sklada za pravični prehod. Pri tem naj bi polovico vplačil TEŠ za podnebni sklad namenili vodenju okoljevarstvene politike (od tega 12 milijonov evrov na leto za stroške sanacijskih del pri zapiranju rudnika), polovico pa za potrebe razvojne regionalne politike občin Šaleške in Zasavske regije.