Premoga v Velenju je dovolj
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Premoga v Velenju je dovolj

V Premogovniku Velenje so se odzvali na navedbe nekaterih medijev, da premoga za potrebe termoelektrarne Šoštanj ni dovolj in zapisali, da so tovrstna namigovanja povsem neutemeljena.
Zadnje uradno verificirano potrdilo o stanju bilančnih in odkopnih zalog premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje je na podlagi Pravilnika o kvalifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin, Zakonom o rudarstvu in Zakonom o splošnem upravnem postopku na predlog Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin 25. septembra 2014 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo. V Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine je navedeno, da je v jamah Premogovnika Velenje na razpolago še 162.500.000 ton bilančnih (od tega je po stanju na dan 31. december 2014 123.641.797 ton  odkopnih) zalog premoga, kar je dovolj za delovanje Termoelektrarne Šoštanj vse do leta 2054, kar je tudi deklarirana življenjska doba TEŠ 6.
Premogovnik Velenje sicer že od leta 1960 sistematično zbira in obdeluje podatke o sloju premoga v Šaleški dolini. Na podlagi vseh podatkov in vseh do zdaj izdelanih vrtin so izdelani elaborati o zalogah, v katerih se na osnovi obstoječih podatkov vsakič znova preračunajo razpoložljive količine zalog. Elaborat o zalogah premoga se vsakih pet let dostavi republiški Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje pod okriljem pristojnega ministrstva. Vsi elaborati in vsi obrazci za letno poročanje so shranjeni tako v Premogovniku Velenje kot tudi v arhivu republiške Komisije za ugotavljanje zalogi in virov mineralnih surovin. Republiška komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin pridobi strokovna mnenja recenzentov o izdelanih elaboratih in jih šele po morebitnih odpravljenih pomanjkljivostih sprejme ter predlaga v potrditev. Vsako leto mora Premogovnik pristojnemu ministrstvu na predpisanem obrazcu posredovati podatke o zalogah premoga s stanjem na 31. 12. za tekoče leto.
Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje je bil izdelan na osnovi strokovne obdelave rezultatov izvedenih raziskovalnih rudarskih del, kar je zajelo 700 vrtin s površine v skupni dolžini 215 kilometrov, 2450 jamskih vrtin v skupni dolžini 120 kilometrov in približno 8 kilometrov letno izdelanih jamskih prostorov.
Tudi neodvisna mednarodna institucija IMC – Montan Consulting GmbH iz Nemčije je leta 2011 po naročilu Holdinga Slovenske elektrarne opravila revizijo zalog premoga. Njihovo končno mnenje potrjuje, da je količina zalog ustrezno ovrednotena in da je zalog premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje do konca obratovanja TEŠ6 dovolj.

Premog izpolnjuje vse zahteve glede kurilne verdnosti

Glede kurilne vrednosti, pravijo v Premogovniku, pa je treba poudariti, da je za načrtovanje odkopavanja v Premogovniku Velenje spodnja meja kurilne vrednosti premoga 8,4 GJ/tono. Kurilna vrednost premoga v sloju raste linearno proti 13 GJ/tono (od talnine proti krovnini). Za zagotavljanje povprečne kurilne vrednosti okoli 10 GJ/tono na letni ravni je izjemno pomembna dinamika odkopavanja na odkopnih ploščah, ki je upoštevana v dolgoročnih konceptualnih rešitvah (v obratovanju sta hkrati dva odkopa, praviloma talninski in krovninski, v obdobju enega leta so vključeni v odkopavanje do štirje odkopi z različnimi povprečnimi kurilnimi vrednostmi premoga ...).
Kurilna vrednost premoga iz Premogovnika Velenje za TEŠ6 bo v povprečju znašala 10,5 GJ/tono in je pridobljena na podlagi modelnega izračuna. Ta temelji na rezultatih  kemijskih analiz vzorcev premoga iz številnih vrtin, ki so bile izdelane za potrjevanje sloja premoga. To je tudi vrednost, ki je predvidena v investicijskem programu za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj in ustreza tehnološkim potrebam. Kurilna vrednost premoga od leta 1980 nikoli ni bila nižja kot 9 GJ/tono, od leta 1990 dalje pa nikoli ni bila nižja od 9,5 GJ/tono. Od leta 2000 dalje pa je povprečna kurilna vrednost vedno nad 10 GJ/tono. Tako je bila kurilna vrednost premoga v letu 2010 11,137 GJ/tono, leta 2011 11,068 GJ/tono, leta 2012 10,687 GJ/tono, leta 2013 11,669 GJ/tono in minulo leto 10,892 GJ/tono. V prvih devetih mesecih tega leta pa je bila kurilna vrednost premoga 11,315 GJ/tono. (bj)

Previous Article Slovenija na področju samooskrbe v koraku z množico držav EU
Next Article Korporativno prostovoljstvo družbe Elektro energija
Print
1305