Pridobljeno uporabno dovoljenje za MHE Borovlje

Besedilo: Roman Modic, vodja projekta

Reka Sava je poleg Mure naša edina reka s še precejšnjim deležem neizkoriščenega potenciala vodne energije. Zgornji tok Save oziroma njen levi povirni krak, reka Sava Dolinka, ima primerne naravne značilnosti pokrajine in primeren snežno-dežni rečni režim, kar vse pogojuje dober hidroenergetski potencial. S ciljem optimalnega izkoriščanja razpoložljivega energetskega potenciala ter nadomeščanja obstoječih objektov s čim manjšimi posegi v okolje so v družbi Savske elektrarne Ljubljana pred osmimi leti odkupili staro MHE Borovlje, zgrajeno na levem boku prodne pregrade Javornik na Savi Dolinki, ki je tedaj izkoriščala le majhen del razpoložljivega vodnega potenciala. Iskanje najprimernejše tehnične rešitve, postopki za spremembo vodnega dovoljenja, izdelava dokumentacije in pridobivanje gradbenega dovoljenja so trajali še nekaj dolgih let, vse do marca 2018, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pred kratkim pa je bilo za novo MHE Borovlje pridobljeno uporabno dovoljenje.

Gradnja objekta se je začela še v letu 2018. Izdelavo projektne dokumentacije je prevzelo projektantsko podjetje HSE Invest, izvedba gradbenih del pa je bila zaupana družbi Riko s posameznimi podizvajalci. Skoraj pol leta so trajala pripravljalna dela, ki na tem projektu pomenijo kar precejšen in gradbeno zahteven delež vseh gradbenih del, saj je objekt zgrajen na precej neugodni lokaciji, utesnjeni med strugo Save Dolinke in železniški nasip, vzdolž katerega poteka tudi »energetski most«, na katerem so združeni cevovodi plinov in vode pod tlakom ter še nekaterih drugih vodov. Poleg tega je podlaga prodnata in zaradi zavarovanja izkopa gradbene jame in tesnitve le te pred močnejšimi podtalnimi vodnimi dotoki je bilo v fazi pripravljalnih del potrebno izdelati varovalno armiranobetonsko pilotno steno globine 7 do 12 metrov. Za zaščito pred vodo iz Save Dolinke je bilo potrebno izdelati še varovalni nasip v strugi Save, zatesnjen  z jeklenimi zagatnicami.

Sočasno z gradnjo vtočnega objekta, usedalnika in strojnice se je začela tudi dobava in vgradnja opreme, najprej hidromehanske in strojne, postopoma pa tudi elektro opreme. Večina vgrajene opreme je slovenske proizvodnje, kar velja tako za kompletno hidromehansko opremo, gre za pet jeklenih zapornic proizvajalca in montažerja Metalna Senovo, kot tudi za elektrostrojno opremo dobaviteljev in izvajalcev Hydro-hit, JenA, Litostroj in Elektro Gorenjska. Izjemi sta le čistilni stoj Muhr (Nemčija) in generator Hitzinger (Avstrija). V MHE Borovlje je vgrajen vertikalni agregat, katerega dvojno regulirana turbina tipa Kaplan z goltnostjo 8 m3/s je direktno spojena s sinhronskim generatorjem nazivne moči 550 kVA. Agregat zagotavlja visok izkoristek in široko obratovalno območje v smislu pretoka vode skozi turbino. Prvo vrtenje agregata z vodnim natokom je bilo uspešno izvedeno 27. januarja 2020, le dva dni zatem pa tudi prva sinhronizacija z električnim omrežjem. Zaključek del, sklepne meritve in vključitev v sistem daljinskega vodenja je nato prekinila pandemija koronavirusa in zaključek projekta pomaknila v konec poletja. MHE Borovlje je v celoti avtomatizirana in daljinsko vodena iz HE Moste in centra vodenja SEL v Medvodah, preko pripadajoče transformatorske postaje pa je vzankana v 20 kV distribucijsko omrežje. Vodenje projekta, strokovni nadzor in koordinacijo varstva pri delu nad gradnjo objekta smo v družbi SEL zagotovili z lastnimi kadri, izdelavo strokovne ocene pa smo zaupali renomiranim institucijam EIMV, Bureau Veritas in ZAG.

Z gradnjo tega objekta so v SEL celoti izkoristili vodni potencial prodne pregrade Javornik, ki v osnovi služi zadrževanju proda pred vstopom v akumulacijski prostor HE Moste, obenem pa so z vgradnjo primerno dimenzionirane zapornice temeljnega izpusta omogočili tudi enostavnejše in za okoliške prebivalce manj moteče vzdrževanje prodnega zadrževalnika.

Nominalna moč MHE Borovlje pri nazivnem padcu 5,5 m znaša 397 kW, v določenih pogojih obratovanja pa dosega največjo moč preko 460 kW. Elektrarna bo v električno omrežje letno prispevala približno 2.100.000 kWh, kar bo v povprečju zadostovalo za oskrbo 600 gospodinjstev z električno energijo iz čistega, obnovljivega vira. Z dejstvom, da je elektrarna v pretežni meri plod domačega znanja in proizvodnje, pa so seveda povezani tudi pozitivni učinki na domače gospodarstvo.

V okviru projekta MHE Borovlje so bile izvedene vse naravovarstvene ureditve, ki so bile zahtevane v sklopu izdanega gradbenega dovoljenja. Obrežni prostor je urejen v obliki skalne zložbe z zasaditvijo obrežne vegetacije, omenjene ureditve pa ribam nudijo primerno skrivališče in zavetišče. Akumulacijsko jezero HE Moste namreč velja za trofejni ribolovni revir, na območju neposredno pod MHE Borovlje do sotočja Save Dolinke s potokom Javornik pa je uveden rezervat čez celo leto, ribolov pa prepovedan. Skladno s pogoji Zavoda za ribištvo je v naslednjih letih načrtovana tudi gradnja prehoda za vodne organizme na območju prodne pregrade Javornik. V okoljskem smislu pomeni proizvodnja električne energije iz MHE Borovlje obnovljiv in brezogljični vir energije, s čimer v kontekstu prilagajanja podnebnim spremembam prispeva k zmanjševanju emisij CO2, ob tem pa izpolnjuje tudi eno izmed zahtev državnih prostorskih in okoljskih strategij o prednostnem izkoriščanju obstoječih energetskih objektov.