Prilagajanje na podnebne spremembe ne sme ostati le prioriteta, temveč nujnost

Na povabilo predsedujočega 26. zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o spremembi podnebja (COP26) Aloka Sharme, se je srečanja udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor. mag. Andrej Vizjak. 

Srečanje je bilo namenjeno pripravam in zbližanju stališč različnih regionalnih skupin in pogodbenic Pariškega sporazuma pred zasedanjem pogodbenic novembra v Glasgowu. V ospredju zasedanja so bile ključne tiste teme, ki so na pogajalski agendi za COP26, med drugim oblikovanje pravil za mednarodne ogljične trge in s tem dokončanje Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma, financiranje, prilagajanje na podnebne spremembe, izgube in škode ter krepitev ambicij za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija. 

Ministrskega zasedanja so se udeležili ministri in visoki predstavniki iz več kot 40 držav, slovenski minister za okolje mag. Andrej Vizjak, kot predsedujoči Svetu EU, pa je na srečanju zastopal in podal stališča v imenu EU in njenih članic.

Zasedanje se je začelo z razpravo o napredku pri krepitvi prilagajanja na podnebne spremembe, kar je ključno za uspeh v Glasgowu. Mag. Andrej Vizjak je v izjavi v imenu EU poudaril, da je področje prilagajanja na podnebne spremembe ena od ključnih prioritet EU. Na področju prilagajanja, ki predstavlja drugi cilj Pariškega sporazuma, je trenutno največji izziv operacionalizacija globalnega cilja za prilagajanje opredeljenega v 7. členu. Na osnovi že sprejete Strategije za prilagajanje bo EU pod koordinacijo slovenskega predsedstva še pred zasedanjem pogodbenic v Glasgowu pripravila posebno komunikacijo na temo prilagajanja in jo po političnem sprejemu na zasedanju sveta za okolje, posredovala Sekretariatu Konvencije. Tako bo EU še naprej vodila in z zgledom spodbujala druge države k čim večjemu napredku za dosego globalnega cilja za prilagajanje. Kot so dejali ministri držav v razvoju, prilagajanje ne sme ostati zgolj prioriteta, temveč nujnost, saj gre za dva povezana vidika, kjer je potreben sočasen in vseobsegajoč pristop, pri čemer bo na uspeh na podnebni konferenci pomembno vplivalo tudi okrepljeno financiranje.

V nadaljevanju so ministri razpravljali o krepitvi prizadevanj zmanjševanja emisij za dosego zaustavite globalnega segrevanja pod 2 oziroma 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Slovenija je v imenu EU poudarila, da EU z novim ambicioznejšim nacionalno določenim prispevkom zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 na globalni ravni še naprej vodi in hkrati poziva ostale države, da ji sledijo. Iz izsledkov znanstvenega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe je namreč povečanje podnebnih ambicij neizogibno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Aktivno vključevanje vseh relevantnih sektorjev: od prometa, kmetijstva in zlasti industrije, je pri tem ključno. Zato EU pozdravlja aktivno vlogo Združenega kraljestva za dosego napredka v okviru sektorskih političnih kampanj na poti do Glasgowa.

Na ministrskem srečanju so razpravljali tudi o mobilizaciji finančnih virov, pravil za izvajanje člena 6. Pariškega sporazuma in izogibanja dvojnemu štetju ter naslavljanju izgub in škod.

Slovenija si v vlogi predsedujoče Svetu EU prizadeva za uspešno zastopanje stališč EU navzven in v pogajanjih s tretjimi državami pred in med zasedanjem v Glasgowu. Slovenija bo okrepila delovanje v smeri doseganja uspešnega rezultata Podnebne konference COP26 ter si prizadevala za dokončanje priprave in sprejetje celovite ter učinkovite Knjige pravil za izvajanja Pariškega sporazuma. (pb)