Priložnost je tudi v manjših hidro-elektrarnah

Doc. dr. Drago Papler

Ukvarja se z vodenjem investicij in razvoja, raziskavami na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter s sistemi vodenja kakovosti, obvladovanja tveganj in ekonomike.

»Država bi se morala zavedati pomena in prednosti malih in srednje velikih hidroelektrarn, ki ne onesnažujejo okolja z emisijami, imajo dolgo življenjsko dobo in nizke obratovalne stroške, ter temu primerno ukrepati. Ob primerni zasnovi v prostoru bi lahko prispevale tudi k razvoju podeželja s sonaravno vključenostjo v turistično-rekreativne vsebine.«

Začetek obratovanja hidroelektrarne Završnica pred sto leti ali pa prve povojne hidroelektrarne Savica pred 65 leti sta lahko dober zgled pravih odločitev naših prednikov pri izrabi hidroenergetskega potenciala. Spomnimo se projekta Sto malih hidroelektrarn za potrebe splošne ljudske obrambe v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja, ko je bila poudarjena vloga malih hidroelektrarn v otočnem obratovanju v primeru izrednih razmer, če pride do prekinitve prenosnih povezav. Žledolom 2014 je lahko opomin, da bi morali ustvariti pogoje za izgradnjo malih in srednjih hidroelektrarn. Le-te imajo dolgoletno tradicijo z dobro poznano in razvito tehnologijo, izboljšujejo napetostne razmere in z možnostjo otočnega obratovanja povečujejo zanesljivost napajanja odjemalcev ob naravnih nesrečah.

Trajnostni razvoj bo v bodoče pravo ravnotežje med ohranitvijo okolja in zagotavljanjem dohodka za prebivalstvo. Z gospodarskega in socialnega vidika HE dosegajo 90-odstotni vložek domačega dela in opreme od projektive, gradnje, montaže elektro, strojne in hidromehanske opreme do vzdrževanja.

Sedanja pretirana okoljska zaščita in zapleteni postopki pri pridobivanju koncesij za izrabo vode namreč onemogočajo vlaganja v male in srednje hidroelektrarne. Slovenija je s 37 odstotki varovanih območij Natura 2000 na prvem mestu med članicami EU 28, kar predstavlja neuravnoteženo breme in razvojni problem za investitorje. Osnutek dokumenta s smernicami za uporabo hidroenergije na območjih Natura 2000, ki ga pripravlja EU, je na srečo spodbuden.

Pri spodbudah za obnovljive vire energije je bila hidroproizvodnja v preteklosti podcenjena, ker je koncept subvencij podpiral lobije v fotovoltaiki, ki je dosegla rast s potenčno funkcijo in konec leta 2012 presegla načrtovani obseg do leta 2020. Hkrati je za naslednjih 15 let zavezala državo za odkup proizvedene električne energije po zagotovljenih visokih cenah in povzročila pomanjkanje finančnih sredstev, ki jih zagotavlja finančni instrument preko prispevka za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.

Če želimo doseči izpolnitev okoljskih zavez do leta 2020, se bo treba bolj življenjsko lotiti urejanja postopkov za gradnjo in doinstalacijo malih in srednjih hidroelektrarn ter uravnotežiti politiko subvencioniranja pri podporah za male in srednje hidroelektrarne, ki so zagotovo pomemben vir električne energije. V novem Energetskem konceptu Slovenije je treba zato umestiti male in srednje hidroelektrarne med prednostne obnovljive vire energije.