Priložnost za trajnostno upravljanje z viri in trajnostni razvoj

Predstavniki vlade so na mednarodni konferenci skupaj s skupino avtorjev predstavili Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. 

Na mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu (Circular Change) je sodelovalo več kot 35 domačih in tujih govorcev, strokovnjakov in voditeljev krožnega gospodarstva, ključnih predstavnikov nacionalnih vlad in evropskih institucij, ki sooblikujejo ekonomske, okoljske, socialne, digitalne, mobilnostne in druge politike za doseganje Ciljev trajnostnega razvoja, ki se jim je zavezala tudi Slovenija.  

Konferenco je organizirala platforma Circular Change, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Konferenca je potekala pod častnim sponzorstvom predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja in je partnerski dogodek EU Green Week ter podprta s strani Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP). 

Kot je na konferenci Circular Change v Mariboru med drugim povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, na MOP v zelenem in krožnem gospodarstvu vidijo veliko priložnosti za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti, znižanje okoljskih tveganj, predvsem pa priložnost za trajnostno upravljanje z viri in trajnostni razvoj. Z namenom spodbujanja aktivnosti v gospodarstvu je vlada krožno gospodarstvo uvrstila med prioritete Strategije pametne specializacije in ga umestila v kar tretjino ciljev Strategije razvoja Slovenije. 

Ministrica je poudarila tudi, da bo Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije osvetlil in ovrednotil potenciale, ki jih ima Slovenija (naravne danosti, znanje ljudi, inovativne rešitve). Pomembno vlogo pri prehodu v krožno gospodarstvo pa nosi tudi prostor, v katerega se ta umešča. To so mesta in države, ki so nosilci razvoja regij in centri kulture, izobraževanja ter inovacij. Ti se povezujejo v Partnerstvu za krožno gospodarstvo Urbane Agende, katerega članica je tudi Slovenija. 

Pomen prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije je na tej konferenci izpostavil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Ob tem je izrazil veselje, ker so bile sprejete njegove pobude, ki jih je dal na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu za vzpostavitev evropskega stičišča za krožno gospodarstvo v Sloveniji. Aktivnosti v tej smeri že potekajo, sedež stičišča pa bo Mariboru. Kot je še poudaril, je Slovenija prav zato postala prva polnopravna članica Platforme za krožno gospodarstvo pri Svetovnem ekonomskem forumu. Njegovo pobudo, da uvrstijo razpravo o pomenu krožnega gospodarstva na zasedanje Evropskega sveta, pa so podprli tudi predsedniki vlad držav Beneluksa na februarskem srečanju v Ljubljani. 

Direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir je predstavila delo platforme in proces nastajanja kažipota. Organiziranih je bilo 12 regionalnih konferenc, vključenih je bilo okoli 3.000 deležnikov in približno 100 dobrih praks, proces nastajanja pa je bil predstavljen v 9 državah EU. V Sloveniji so identificirana naslednja štiri prednostna področja: prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost. 

Vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je predstavil delo partnerstva, od samega procesa do srečanj z deležniki na terenu v vseh regijah ter sodelovanje z občinami in mesti. Poudaril je pomen komunikacije z deležniki in srečanj s tistimi, ki so želeli premostiti kakšne odprte teme in povezovanje resorjev za rešitve. Vse to je pripeljalo do nastanka Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. 

Kot meni župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, je že danes nujno, da v temelju spremenimo naš odnos do virov in dobrin. Pri tem gre za to, da jih prepoznamo kot materiale, ki jih lahko s postopki reciklaže preoblikujemo in ponovno uporabimo. Maribor ima za prehod v krožno gospodarstvo pripravljenih 18 projektov in ko bodo zaživeli vsi, bo mesto v 80 % dejansko zaživelo krožno. Mesto Maribor vidi krožno gospodarstvo kot ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb. 

Kot je ob tem še dejal dr. Fištravec, bodo konec junija v enoletno poskusno obratovanje prevzeli Center za pripravo sekundarnih surovin. Ta center so udeleženci konference tudi obiskali in se seznanili s tehnološkimi postopki, ki so najbolj dovršeni v procesu obdelave mešanih komunalnih odpadkov v tem delu Evrope. (mj)