Priprave na gradnjo vetrnega parka Senožeška brda vendarle naprej

Načrtovana prostorska ureditev - Park vetrnih elektrarn Senožeška brda - se razteza na območju med Razdrtim in Senožečami, ki sodi v občino Divača. Na omenjenem območju je predvidena gradnja do 40 vetrnih elektrarn s skupno močjo do 120 MW, dostopnih cest ter povezovalnih 20 kV kablovodov, razdelilne transformatorske postaje Senožeška brda oziroma RTP Dolenja vas, prenosnega 2 x 110 kV kablovoda med RTP Senožeška brda oziroma RTP Dolenja vas in obstoječo RTP Divača ter izgradnja in obnova dveh 110 kV polj v RTP Divača.
Današnji sklep vlade o pripravi državnega prostorskega načrta so pozdravili tudi v družbi VEPA, ki je sicer potencialni investitor tega projekta. Kot je povedal direktor podjetja Aleš Musić,  je ne glede na današnji sklep vlade projekt šele v fazi načrtovanja.  Tako še ni znano ne končno število stojišč niti natančne lokacije stojišč. Pred postavitvijo parka morajo namreč v skladu s postopkom umeščanja v državni prostorski načrt izvesti še številne raziskave in preveritve, pri čemer bodo veliko pozornosti še naprej namenjali tudi družbeni sprejemljivost projekta. Kot je še dejal, so že upoštevali nekatera mnenja krajanov in tako dvignili mejo oddaljenosti vetrnic na najmanj 800 metrov od naselij. Prav tako naj bi v lokalno okolje vračali tri odstotke celotnega letnega prihodka vetrnega parka, pri čemer bodo 3/9 teh sredstev namenjeno letnim rentam lastnikov zemljišč, 2/9 sredstev bo dobila neposredno občina Divača, 4/9 sredstev pa neposredno prebivalci posameznih krajev, v bližini katerih naj bi elektrarne stale. Konkretneje to pomeni, da bi v primeru, da bo cena električne energije, ki je sestavljena iz obratovalne podpore in cene na trgu, za proizvedeno MWh iz vetrnih elektrarn dosegla najmanj raven 75 EUR/MWh in bi bilo na območju Senožeških brd postavljenih 30 vetrnic moči 3MW, z letnim izkoristkom 25 odstotkov, lahko lokalna skupnost prejela skupaj nekaj več kot 400.000 evrov na leto.
Na območju krajevne skupnosti Senožeče sta sicer trenutno v fazi načrtovanja dva večja projekta vetrnih elektrarn; del stojišč vetrnic je predvidenih na območju Senožeških brd, del pa nad Gabrčami. Kot že rečeno, pa še nobeno konkretno stojišče ni določeno. Umeščanje in preverbe se bodo za vetrni park Senožeška brda začele šele s postopkom državnega prostorskega načrta.

Krajani so za zeleno energijo

Javnomnenjska raziskava na območju KS Senožeče, ki jo je za podjetje Amicus opravila raziskovalna agencija Valicon letos aprila, je pokazala, da večina krajanov na omenjenem območju vendarle podpira vetrno energijo. Tako se je polovica vprašanih opredelila za vetrne elektrarne, 29 odstotkov jih je bilo proti, preostali pa so bili neopredeljeni. Primož Kapus, direktor Amicusa, je v zvezi s tem povedal, da so se za mnenjsko raziskavo odločili, ker jih je zanimal odnos krajanov v KS Senožeče do te oblike obnovljive energije. Amicus namreč načrtuje postavitev do osmih vetrnic na območju Zajčice, kjer so že podpisali pogodbo z Agrarno skupnostjo Gabrče, v kratkem pa pričakujejo tudi energetsko dovoljenje. »Načrtovanja projekta smo se predvsem zaradi krajanov lotili na način, da smo najprej preverili podporo med lokalnimi prebivalci. Projekt je še v začetni fazi, zato je v tem trenutku še nemogoče govoriti o tem, koliko vetrnih elektrarn bo po pridobitvi energetskega dovoljenja in vseh potrebnih raziskavah, ki nas še čakajo, zares stalo na tem območju. Ker želimo lokalne prebivalce čim podrobneje seznanjati z vetrno energijo kot obliko zelene energije,  smo skupaj s podjetjem Vepa pripravili tudi informativne zloženke za tamkajšnja gospodinjstva, ki jih bodo prejeli prav te dni, ter drugo informativno gradivo,« je še povedal Primož Kapus.

Brane Janjić