Projekt izgradnje HE na srednji Savi povsem zastal

Po nekaj začetnih in dokaj uspešnih letih dela na izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi je projekt ta hip na mrtvi točki. Na podlagi sklepa ustanovitelja družbe HSE je bil pripravljen elaborat o izpolnjevanju temeljnih ekonomskih kriterijev in pogojev za nadaljevanje projekta.

Kot je znano, je vlada avgusta 2013 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prve tri HE na srednji Savi, tj. HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, ter imenovala delovno skupine za pripravo državnega prostorskega načrta zanje. Holding Slovenske elektrarne je istega leta na takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor dal pobudo za začetek priprave drugega prostorskega načrta, za ljubljanski in litijski odsek.

Velik poudarek dan zaščiti ribe sulec

Sledili so postopki za pripravo strokovnih podlag, pripravljal se je predlog razpisne dokumentacije za objavo javnega razpisa za izvajalca za prostorski načrt in izdelovalca okoljskega poročila ter razpise za študije z namenom, da se ugotovijo osnovni okoljevarstveni ukrepi. Velik poudarek je bil dan predvsem zaščiti ribe sulec, kjer je investitor želel poiskati sinergije med energetskim izkoriščanjem vodnega potenciala in varovanjem okolja. Pripravljale so se tudi smernice nosilcev urejanja prostora (lokalna skupnost, ministrstva, zavodi, DRSC, Slovenske železnice …), ki bi jih bilo treba smiselno upoštevati v skladu z zakonodajo.

Ker naj bi bile HE Suhadol, HE Renke in HE Trbovlje umeščene v ozek pas med Zidanim Mostom in Litijo, kjer je na eni strani cesta, na drugi pa železnica, se je investitor odločil za delitev na dva prostorska načrta. Od Kresnic ob Savi navzgor je zaščiteno območje Natura 2000, kjer bo po mnenju HSE potrebnega več dela.
Dolvodno pa so bile ihtiološke raziskave že izdelane in so pokazale, da ni pričakovati večjih tveganj. HSE je tako novembra 2013 pristojnemu ministrstvu dal pobudo za začetek izdelave državnega prostorskega načrta za ljubljanski in litijski odsek. V igri je bilo več različic, z energetskega vidika optimalna za ljubljanski in litijski odsek pa je bila tista s sedmimi HE. Šele v postopkih umeščanja elektrarn v prostor pa naj bi dobili odgovore, katera je dejansko sprejemljiva s tehničnega, okoljskega in ekonomskega vidika.

Projekt je nato nekaj časa potekal z upočasnjeno dinamiko. Dr. Matjaž Eberlinc, ki je v HSE skrbel za projekt hidroelektrarn na srednji Savi, je namreč za eno leto prevzel vodenje TEŠ in se je nazaj na delovno mesto pomočnika izvršnega direktorja Sektorja proizvodnje HSE in skrbnika projekta HE na srednji Savi vrnil decembra lani.

Nizke cene električne energije na trgu povzročile zastoj projekta

V vmesnem času pa so vse nižje in nižje cene električne energije na trgu povzročile popoln zastoj tega projekta. Slovenski državni holding je septembra 2015 sprejel sklep, da poslovodstvo HSE s partnerji v družbi SRESA izdela in predloži elaborat o izpolnjevanju temeljnih ekonomskih kriterijev in pogojev za nadaljevanje projekta izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, poleg tega pa naj v sodelovanju z GEN energijo pripravi tudi ekonomsko, pravno, davčno in tehnično analizo kapitalskega povezovanja SEL in HESS v enovito družbo.

V omenjenem elaboratu so predstavljene tri aktualne različice izgradnje verige HE na srednji Savi, ki izhajajo iz pobude za začetek izdelave prostorskega načrta za umestitev HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save in iz dopolnitve pobude za prostorski načrt za HE Renke,Trbovlje in Suhadol. To so različice, ki že deloma upoštevajo smernice nosilcev urejanja prostora in s tem tudi prostorsko, okoljsko in naravovarstveno problematiko.

Ministrstvo za infrastrukturo je za oba omenjena odseka na srednji Savi pripravilo in na Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo pobudi za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Stanje v zvezi s tem pa je po informacijah z Ministrstva za okolje in prostor trenutno naslednje.

Priprava državnega prostorskega načrta za HE Renke, Trbovlje in Suhadol na srednji Savi miruje na točki priprave razpisa za izdelovalca državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, ki ga mora izvesti investitor. Ta pa se je v tej fazi odločil, da zaradi poslovnega tveganja do podpisa koncesijske pogodbe na projektu ne bo izvajal nobenih aktivnosti. Takšno odločitev na ministrstvu obžalujejo, saj, kot pravijo, umeščanje v prostor ni povezano s pogoji koncesijske pogodbe, bo pa to vsekakor pomenilo dodaten zamik pri izvajanju tega projekta.

Priprava državnega prostorskega načrta za HE na ljubljanskem in litijskem odseku na srednji Savi pa je v fazi  medresorskega usklajevanja sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta. Usklajevanje glede vsebin, na podlagi katerih bo mogoče sprejeti sklep o postopku, so tema delovne skupine za uskladitev koncesijske pogodbe, ki jo je imenovala Vlada RS.

Zastala tudi priprava koncesijske pogodbe

Tudi priprava koncesijske pogodbe, ki je bila pred leti že v medresorskem usklajevanju, je zastala in ta hip nič ne kaže, da bi se postopek nadaljeval. Za prenos koncesijske pogodbe na SRESO je treba predhodno uskladiti vsebino koncesijske pogodbe ter rešiti določena pravna vprašanja glede prenosa koncesije na novega koncesionarja, kar je sicer v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor.

So pa investitorja na srednji Savi kot spremljevalca projekta povabili k sodelovanju pri pripravi strokovnih podlag za ohranjanje habitata in populacije sulca na območju srednje Save. Naročnik študije je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec je Biotehnična fakulteta, katedra za genetiko. Študija se je začela že leta 2014 in naj bi jo končali letos.

Kot so nam še pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, gre razloge v zamiku izvajanja projekta iskati predvsem v posledicah poglobljene gospodarske krize, ki je omejila finančna sredstva tako na strani investitorjev kot tudi države. Drugi moment predstavljajo zgodovinsko nizke tržne cene električne energije in pričakovanja glede njihove rasti v bližnji prihodnosti.

Razmere so tako z vidika doseganja ekonomskih kriterijev, ki so podlaga za odločitve v zvezi z gradnjo novih elektrarn ne glede na njihovo vrsto, ta hip izredno neugodne. Kot posledica navedenih razlogov in tudi zadržanosti investitorja glede na trenutno raven tržnih cen pa so se večinoma zamaknili tudi drugi postopki, povezani s tem projektom.

Se pa na Ministrstvu za infrastrukturo, kot poudarjajo, povsem zavedajo pomena hidroelektrarn pri zagotavljanju deleža OVE v končni porabi energije, h kateremu se je zavezala Slovenija. Zato pa tudi zaradi pričakovanih makroekonomskih učinkov si prizadevajo, da bi kljub izrazito neugodnim razmeram na trgu ter omejenim možnostim zagotavljanja potrebnih financ projekt izgradnje HE na srednji Savi čim prej znova zaživel.

Kaj pomenijo različni scenariji izgradnje verige HE na srednji Savi:

-          11 HE, inštalirana moč 278 MW, letna ocenjena planirana proizvodnja 981 GWh,

-          9 HE, inštalirana moč 296 MW, letna ocenjena planirana proizvodnja 978 GWh,

-          9 HE, inštalirana moč 296 MW, letna ocenjena planirana proizvodnja 958 GWh.

Vladimir Habjan