Projekti socialnih inovacij prispevajo k energetskemu prehodu

Študija ugotavlja, da socialne inovacije, povezane z energijo, prispevajo k varčevanju z energijo in k večji rabi sistemov obnovljivih virov energije, zmanjšanju revščine, spodbujajo krožnega gospodarstva in opolnomočijo državljane ter spodbujajo njihovo sodelovanje pri inovacijah.

Cilj te študije je bil na podlagi podatkov in analize 21 empiričnih primerov pripraviti pregled socialnih inovacij v energetskem sektorju, razpravljati o njihovem potencialnem prispevku k energetskemu prehodu in opredeliti njihove širše ali lokalne učinke na različnih področjih.

Projektom socialnih inovacij v energetskem sektorju je skupno, da se pojavljajo od spodaj navzgor, prispevajo k opolnomočenju državljanov in boljšemu sodelovanju, spodbujajo nizkoogljični energetski prehod, se prilagajajo lokalnim značilnostim in si prizadevajo za splošno blaginjo družbe. Ob tem JRC izpostavlja, da je pri tem treba upoštevati, da je tisto, kar se v eni državi ali regiji šteje za inovativno, lahko v drugi državi ustaljena praksa.

Študija je pokazala številne pozitivne učinke projektov socialnih inovacij. Med drugim spremembe v vzorcih proizvodnje in rabe energije, zmanjšanje izgub energije oziroma izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanje emisij, zmanjšanje revščine, številne lokalne energetske rešitve, ki ustvarjajo nova delovna mesta, enakost spolov (na primer lokalne energetske rešitve, ki ženske opolnomočijo kot vlagateljice), opolnomočenje in vključevanje lokalne skupnosti, povečanje stopnje zaupanja, ustvarjanje sprejemljivosti za tehnološke inovacije ter družbeno-prostorski razvoj.

Glede na študijo so skupne značilnosti uspešnih socialnih inovacij jasna vizija in organizacijske sposobnosti, vnaprej pripravljeni načrti ali poslovni načrti, prilagodljivost prilagajanju spreminjajočim se okoliščinam ali izkoriščanju priložnosti, strpnost vključene skupnosti do zamud pri napredovanju projekta, sodelovanje med projektnimi partnerji ter z lokalnimi oblikovalci politike, občinami in drugimi zainteresiranimi stranmi, močan poudarek na mehkih veščinah, kot so: komunikacijske in trženjske sposobnosti, pa tudi poudarek na strokovnem znanju ter na tehničnem, ekonomskem in pravnem področju, poleg tega pa tudi ustrezne tehnične, ekonomske in pravne pristojnosti.

Vendar se pa se socialne inovacije srečujejo tudi z ovirami. Glavne ovire za uspeh socialnih inovacij so pravne, politične ali družbene narave, povezane z značilnostmi posameznega okolja, v katerem se inovacije izvajajo.
Poleg tega je regionalna ali lokalna usmerjenost inovacij, čeprav je to njihova glavna prednost, po drugi strani tudi velika pomanjkljivost, predvsem zato, ker je povečanje razdrobljenih pobud za širši učinek, proces, ki zahteva veliko virov.