Razmislek o energetiki

V Ljubljani je danes pod okriljem Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) potekala konferenca s pomenljivim naslovom Na poti k Energetskemu konceptu Slovenije. Gre že za peto konferenco pod skupnim imenom Razmislek o energetiki, ki so namenjene obravnavam aktualnih energetskih vprašanj, za obravnavo nastajajočega energetskega koncepta Slovenije pa so se v SNK WEC odločili, ker kot pravijo, so prepričani, da mora biti razprava o tej pomembni temi strokovna, argumentirana, nacionalno naravnana ter nepristranska. 

Težo konference je sicer nekoliko zmanjšalo dejstvo, da podrobnosti predloga energetskega koncepta še niso objavljene (državni sekretar mag. Klemen Potisek naj bi izhodišča ravno danes predstavljal koalicijskim partnerjem, objavo dokumentov pa je pričakovati v nekaj naslednjih dneh), čeprav so predstavniki ministrstva za infrastrukturo na njej vendarle podali ključna izhodišča, na osnovi katerih naj bi v prihodnje gradili slovensko energetiko.

Na voljo je več rešitev

Kot je uvodoma poudaril minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, se z današnjo konferenco dejansko začenja širša javna razprava o energetskem konceptu Slovenije. Vodilo ministrstva pri pripravi tega dokumenta je bilo, da na osnovi strokovnih podlag, predlogov in odzivov strokovnjakov, pripravi strnjen strateški dokument, ki bo podal glavne usmeritve razvoja slovenske energetike in njeno dolgoročno vizijo, ki bo zagotovila prehod v nizkoogljično družbo. Tega naj bi dosegli z zasledovanjem ključnih ciljev, in sicer povečanja energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukture proizvodnih virov z zmanjševanjem deleža fosilnih goriv, povečevanjem deleža obnovljivih virov ter razvojem naprednih energetskih sistemov.

Preusmerjanje slovenske energetike bo po njegovih besedah mogoče izpeljati v naslednjih nekaj desetletjih, pri čemer za potrebne spremembe ni na voljo le ena splošna rešitev. Zadostni energetski vir, ki ne bi imel negativnih učinkov z vidika trajnosti, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti, namreč ne obstaja in bo zato treba iti tudi po poti kompromisov. Ti bodo nujni še zlasti v zvezi z umeščanjem novih proizvodnih objektov v prostor, saj aktualne razmere na energetskem trgu in veljavna regulativa za dosego ambiciozno zastavljenih ciljev ne bosta dovolj.

Opiranje na nizkoogljične energetske vire mora, je poudaril minister Gašperšič, temeljiti na učinkoviti proizvodnji in rabi, da se zagotovijo pozitivni učinki za okolje, omogoči konkurenčnost in zanesljivost oskrbe ter pozitivni vplivi na gospodarsko rast in zaposlovanje.

Večje spremembe se pričakujejo predvsem v prometu

Eden ključnih izzivov, ki nas čaka v prihodnje, je prestrukturiranje rabe energije v prometu. V Sloveniji je, kot je povedal minister Gašperšič, danes delež prometa v rabi energije zaradi velikosti in tranzitne narave države med največjimi v EU, okrog 40 odstotkov. Ta delež skoraj izključno pokrijemo z uvozom fosilnih goriv, kar na letni ravni znaša okrog 1,5 milijarde evrov. Uspešna nadomestitev rabe uvoženih fosilnih goriv z domačimi energenti bi tako zmanjšala izpostavljenost domačih porabnikov, gospodarstva in gospodinjstev nestanovitnim globalnim energetskim trgom, hkrati pa glede na razvitost slovenske avtomobilske industrije pomeni tudi pomembno priložnost za gospodarstvo. Tudi sicer spremenjeni vzorci rabe energije in uvajanje novih tehnologij ne pomenijo le pozitivnih učinkov na okolje in podnebje, ampak odpirajo tudi številne možnosti za razvoj novih dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest.

Glede na dolgoročno usmeritev opuščanja fosilnih goriv, je ob koncu dejal minister, bo odločitev o stopnji naše energetske uvozne odvisnosti vezana na odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije in gradnji novih elektrarn. Po izteku obratovalne dobe obstoječega bloka jedrske elektrarne in ob načrtovanem opuščanju fosilne proizvodnje, bo namreč treba, če ne želimo bistveno povečati uvozne odvisnosti, nadomestiti dobršen delež domače proizvodnje električne energije, kar po drugi strani pomeni tudi iskanje že omenjenih kompromisnih rešitev glede umeščanja novih objektov v prostor. 

Navedene dileme je v nadaljevanju še enkrat izpostavil tudi vršilec dolžnosti direktorja direktorata za energijo mag. Jože Dimnik, ki je dejal, da so ključni izzivi, ki jih pred nas postavlja energetski koncept, prestrukturiranje rabe energije v prometu, opuščanje fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, odločitev o stopnji uvozne odvisnosti, ki je povezana z odločitvijo o dolgoročni rabi jedrske energije ter sledenje tehnološkemu razvoju in izraba priložnosti. Tudi on je poudaril, da v primeru, da pri določitvah o umeščanju v prostor ne bo prevladal interes obnovljivih virov zastavljenih ciljev na tem področju ne bo mogoče doseči. 

Drugače pa naj bi izračuni pokazali, da je za Slovenijo  dolgoročno stroškovno najučinkovitejša kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije, na nadaljnje izkoriščanje premoga v naslednjih letih pa naj bi v največji meri vplivala dogajanja na trgu emisijskih kuponov.

Slovenija na WEC-ovi lestvici visoko ocenjena

Svetovni energetski svet WEC že vrsto let pripravlja tudi tako imenovano analizo energetske trileme, v okviru katere ocenjujejo energetsko dostopnost, zanesljivost oskrbe in okoljsko vzdržnost energetskih konceptov oziroma politik 130 držav sveta. Slovenija je na tej lestvici, kot je bilo predstavljeno na konferenci, tudi v zadnjem merjenju dosegla visoko uvrstitev in z oceno AAB pristala na 12 mestu, kar je mesto višje kot leta 2015. Najslabšo oceno naj bi dosegli glede okoljske vzdržnosti oziroma prevelikih emisij CO2, k čemur naj bi največ prispeval visok delež proizvodnje elektrike iz premoga ter nizka energetska učinkovitost stavb. 

Drugače pa smo se znova zelo visoko uvrstili tako glede zanesljivosti oskrbe in energetske dostopnosti, pri čemer smo glede določenih kazalnikov bili ocenjeni celo kot najboljši.