Regulativa določa prehod na čisto energijo

Dopoldanski del srečanja je bil posvečen strateškim izzivom novega regulatornega obdobja v energetiki in novostim, ki se na zakonodajnem področju obetajo na ravni EU. Prav regulativa je namreč tista, ki narekuje razvoj v energetiki.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je spregovorila o izzivih slovenske regulative z vidika pristojnosti agencije. Kot je poudarila, je osnovna skrb agencije stroškovno učinkovit razvoj energetike, zato pri pripravi zakonodaje za novo regulatorno obdobje išče koristi za vse udeležence na trgu. Razvoj predstavlja velike izzive za regulirana podjetja in razvoj omrežja. Trenutno v razvoj regulirana podjetja vlagajo manj, kot tržna podjetja, zato mora agencija regulirana podjetja spodbujati k temu. Prav učinkovit elektroenergetski sistem je najbolj razumna pot za prehod v nizkoogljično družbo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pomembno vlogo aktivnega odjemalca na vseh ravneh trga. Kot poudarja mag. Duška Godina se agencija tega dobro zaveda, uvedla je že tudi nekaj ukrepov, ki bi odjemalce spodbudili k bolj aktivni vlogi, in počasi se že kažejo prvi rezultati. 

Direktor agencije ACER Alberto Pototsching je zbranim predstavil evropsko perspektivo regulative. Glavni cilj je vzpostavitev polno delujočega notranjega trga z električno energijo, ki se je začel oblikovati s prvim evropskim zakonodajnim paketom, ki je vzpostavil prva skupna pravila za liberalizacijo trga z električno energijo. Drugi zakonodajni paket je postopek liberalizacije in harmonizacije pospešil. Tretji paket, ki obravnava prehod v nizkoogljično družbo, pa bo k vzpostavitvi notranjega trga prispeval s skrbjo za fleksibilnost elektroenergetskega sistema. Kot je poudaril, pa obstaja še veliko prostora za izboljšanje sodelovanja med evropskimi sistemskimi operaterji. Trenutno največji izziv v naslednjih letih za ACER predstavlja dokončanje tretjega paketa zakonodaje in njegovo implementacijo, še dodaten izziv pa bo predstavljal tudi zimski paket.

Na forumu je o razvoju energetike, ključnih vplivih in izzivih za deležnike energetike ter učinkih regulacije spregovoril evropski strokovnjak dr. Konstantin Petrov, ki je aktivno sodeloval pri kreiranju prvih regulativnih okvirjev v Sloveniji. Kot je dejal, se trendi delijo na tri ključne skupine. Najprej so tu politični trendi, ki jih vodi evropska energetska politika. Tehnološke trende vodi podnebna politika in tehnološki napredek. Tretji pa so ekonomski trendi, ki jih vodi splošen ekonomski razvoj, posebnosti sektorja in energetska politika. Kot poudarja, je treba pravočasno prepoznati spremembe v energetiki in se ustrezno odzvati nanje. Prav tako mora biti sodelovanje na evropski ravni bolj intenzivno, sicer lahko pripelje do izkrivljenega delovanja trga.

V nadaljevanju je direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar spregovoril o prihodkih od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter njihov vpliv na čisti poslovni izid regulirane gospodarske družbe iz dejavnosti elektroenergetike. S tem je predvsem želel poudariti, kaj v regulativi ni obravnavano primerno in kako to vpliva na delovanje družbe. Hkrati je ob tej priložnosti agenciji za energijo predlagal ustrezne rešitve, ki bi jih lahko upoštevala pri pripravi zakonodaje za naslednje regulatorno obdobje, ki se bo pričelo s 1. januarjem 2019. Kot je poudaril, bi agencija morala družbam priznati tudi stroške, ki jih ima s pripravo projektov za mednarodne razpise za nepovratna sredstva. Po njegovih besedah mora ELES lastniku zagotavljati čisti poslovni izid, naloga agencije pa je, da prepozna posebnosti posameznih reguliranih družb in temu ustrezno oblikuje metodologijo za obračunavanje omrežnine za naslednje regulatorno obdobje.

Razvoju novih tehnologij se ne da ubežati 

Popoldanski del srečanja so posvetili odjemalcu prihodnosti in novostim omrežnin. Bojan Kuzmič iz Agencije za energijo je predstavil izzive za nova regulativna obdobja pri obračunavanju omrežnine za elektrooperaterje in podal prvi pregled predlogov udeležencev javnega posvetovanja, ki ga je agencija izvedla konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Ključne dileme bodočega razvoja obračunavanja omrežnine, za katere je treba najti ustrezne rešitve so: kakšno dinamiko števila aktivnih odjemalcev lahko predpostavimo in kolikšen delež od skupne proizvodnje pričakujemo na distribucijskem nivoju in kdaj, da bo treba uporabiti neto sistem obračunavanja omrežnine. Poleg tega pa je treba najti še odgovor na vprašanje kako zagotoviti stabilnost financiranja elektrooperaterjev ob čedalje bolj decentralizirani oskrbi z električno energijo.

Mag. David Batič iz Agencije za energijo je zbranim pojasnil, zakaj je aktivna udeležba odjemalcev na trgu pomembnejša kod kadarkoli prej ter kaj morajo iz vidika regulatorja regulirana podjetja razvijati in nuditi oziroma v kakšno vlogo se postaviti, da bodo učinkovito naslovila odjemalca prihodnosti, zaščitila svojo vlogo na trgu ter omogočila aktivno sodelovanje odjemalcev tudi izven domene mikro omrežij. Ob tem ni mogel mimo tehničnih, normativnih ali miselnih ovir, ki trenutno otežujejo ali celo onemogočajo sodelovanje odjemalcev v Sloveniji ter mogočih rešitev, h katerim lahko pripomore Agencija za energijo.

V nadaljevanju programa je Mitja Prešeren iz Elektra Maribor predstavil napredni sistem obračunavanja, Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana aktivnemu odjemalcu uporabne in razumljive programe prilagajanja odjema, Dejan Paravan iz družbe GEN-I pa vidik dobavitelja na regulatorne spremembe, ki so potrebne za razvoj aktivnega odjemalca.

Konferenca se je zaključila z omizjem, na katerem je sodeloval tudi Robert Golob iz Gen-I. Na njej so sogovorniki soočili mnenja o omrežnini in aktivnih odjemalcih. Kot so izpostavili, današnje spremembe v energetiki izhajajo iz tehnološkega razvoja, ki se mu ne da ubežati. Zato je skrajni čas za temeljit premislek o vlogah vseh akterjev v energetiki, pri tem pa ne gre čakati na politične odločitve, sicer bodo energetske družbe ostale ujetniki regulatornega okvira.