REUS 2020 tokrat v javnem in storitvenem sektorju

Družba Informa Echo, kot nosilec poglobljenih nacionalnih raziskav o učinkoviti rabi energije, že vrsto let izmenično opravlja primerjalne raziskave v gospodinjstvih in tudi javnem in storitvenem sektorju glede ozaveščenosti in ravnanja glede porabe energije na različnih področjih našega življenja. Lanska raziskava, ki je po besedah Rajka Dolinška iz Informe Echo, zaradi epidemije potekala v zelo oteženih okoliščinah, je bila po daljšem času (zadnja tovrstna raziskava je bila izpeljana leta 2013) spet namenjena javnemu in storitvenemu sektorju. Zaradi sprememb, ki spremljajo energetiko, so bila raziskavi dodana nova poglavja, skupno pa je bilo anketiranih 430 organizacij iz petih ključnih področij, ki predstavljajo kar 85 odstotkov vse porabe energije. Kot rečeno, je raziskava poleg poglavij, ki so bila že v prvem valu, zajela še nekatera nova področja, in sicer so bila dodana vprašanja o potratnih navadah in o usposabljanju zaposlenih o učinkoviti rabi energije, o okoljsko sprejemljivejših materialih pri gradnji in prenovi stavb  ter o uporabi evropskih kazalnikov trajnostne gradnje. 
Rezultati raziskave, postavljenih je bilo kar 216 vprašanj, so bili tudi tokrat zelo zanimivi, dobljeni odgovori pa so hkrati zelo dobro izhodišče za  oblikovanje nadaljnjih ukrepov, ki naj bi omogočili doseganje zastavljenih podnebno-energetskih ciljev. Takšnega mnenja je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je ob predstavitvi raziskave uvodoma izpostavil, da REUS uspešno sledi tudi smernicam evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je preobrazba EU v pravično in uspešno gospodarsko družbo s sodobnimi konkurenčnimi pogoji za gospodarstvo in, ki v letu 2050 ne bo več ustvarjala neto emisij toplogrednih plinov. Cilj je tudi zavarovati, ohraniti in oživiti naravni kapital, ki ga v Evropi imamo, vse to pa  hkrati ob ohranitvi dobrobiti in zdravja vseh državljank in državljanov EU. Da bodo te politike delovale in bodo sprejete, je dejal Košorok, mora javnost pri tem dejavno sodelovati in imeti možnost soobilkovanja tega prehoda in predvsem vanj zaupati, saj drugače ne bo mogoče speljati zahtevanih obsežnih sprememb. Za uresničitev evropskega zelenega dogovora je potreben nov preudarek o politikah za oskrbo gospodarstva in prebivalcev s čisti energijo, pri čemer je treba dati prednost energetski učinkovitosti, kar najbolj naslavlja tudi študija REUS. Pri tem, je dejal Blaž Košorok, bo največji izziv zagotoviti cenovno dostopnost oziroma se ustrezno lotiti tudi vprašanj energetske revščine. Pri oblikovanju energetske prihodnosti bomo morali poleg tega odgovoriti še na vrsto drugih vprašanja, kot denimo, na kakšen način bomo nadomestili električno energijo po opustitvi premoga in kakšna bo nadaljnja usoda izrabe jedrske energije v Sloveniji.

Kot država EU smo sprejeli določene zaveze, doseganje zastavljenih ciljev pa bo možno, je nadaljeval Košorok, le, če bodo vsi sektorji usklajeno izvajali politike začrtane z NEPN. Pri tem lahko na področju učinkovitejše rabe energije, kot je pokazala tudi raziskava REUS, že z nekaj preprostimi ukrepi in spremembo naših vedenjskih vzorcev dosežemo bistvene prihranke in dobre rezultate.

Da je za doseganje zastavljenih podnebno-energetskih ciljev ključnega pomena ozaveščanje prebivalstva in gospodarstvenikov, je dejal tudi direktor družbe Borzen Martin Bratanič, ki je eden glavnih podpornikov tovrstnih raziskav. Borzen, kot operater trga z električno energijo in izvajalec podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in soproizvodnih enot, že vrsto let svoje delovanje usmerja k zniževanju toplogrednih plinov in spodbujanju zelenih tehnologij, precej pozornosti pa namenja tudi ozaveščanju o rabi energije. Tudi sam je izpostavil, da dobljeni rezultati raziskave REUS predstavljajo ključno podatkovno podlago za sprejemanje konkretnih ukrepov pri izvajanju ukrepov na področju obnove javnih stavb, uvajanja e-mobilnosti in povečanja energetske učinkovitosti.

Nekaj zanimivih kazalcev lanske raziskave
Raziskava REUS 2020 za javni in storitveni sektor je zajela pet glavnih področij, v okviru preverjanja mnenj o trendih pa je bilo obdelano tudi 16 podpoglavij, in sicer odnos do rabe energije in okolja, stanje stavb, poraba energentov, lastna proizvodnja električne energije, ogrevanje, prezračevanje, ogrevanje sanitarne vode, klimatizacija prostorov, razsvetljava, uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij, hlajenje in zamrzovanje hrane, pranje, sušenje, likanje, prevoz, vrste prevoza in alternativne oblike prevoza. V Informi Echo so vse podatke temeljito obdelali in analizirali in jih bodo postopoma objavljali, je pa Rajko Dolinšek že ob predstavitvi raziskave navedel nekaj zanimiv številk. Tako je denimo 92 odstotkov organizacij izjavilo, da se zaveda, da lahko s preprostimi ukrepi znižajo porabo energije, da je 70 odstotkov stavb v javnem in storitvenem sektorju brez ustrezne izolacije fasade, da 48 odstotkov organizacij pušča električne naprave v stanju pripravljenosti ter, da samo 23 odstotkov organizacij usposablja voznike za varčno vožnjo. Nadalje, da kar 70 odstotkov vprašanih informacije o učinkovitejši rabi energije išče na spletu, da štiri petine organizacij meni, da sta prihranek in skrb za okolje enako pomembna ter, da jih zgolj 8 odstotkov proizvaja lastno električno energijo.

Zelo zgovorni so tudi podatki, da stavbe porabijo med 35 do 40 odstotkov končne energije, da delež stanovanjskih stavb v Sloveniji predstavlja 72 odstotkov in delež javnih stavb 11 odstotkov, preostanek pa se nanaša na storitveni sektor, pri čemer je denimo glavni energent za ogrevanje zemeljski plin z 29-odstotnim deležem, sledita pa mu daljinska toplota z 18-odstotnim in električna energija s 14-odstotnim deležem.