S konference Energetika in okolje 17

V okviru konference Energetika in okolje 17 je potekala tudi okrogla miza s pomenljivim naslovom Drzne izbire za jutri, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako se soočiti z velikim izzivom zamenjave fosilnih virov z obnovljivimi, pri čemer bi lahko zapisali, da je razprava potrdila tisto, kar je omenilo kar nekaj udeležencev, in sicer, da na zapletena vprašanja preprosto ni enostavnih odgovorov.

Drugače pa je v.d. direktorja  direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo mag. Jože Dimnik poudaril, da nas v prihodnosti čakajo trije ključni elementi – učinkovitejša raba energije, naraščanje deleža obnovljivih virov energije in ukrepi v smeri nizkoogljične družbe. Pri tem se kot najbolj učinkovito orodje, ki prinaša tudi največ koristi tako za okolje kot gospodarstvo, kaže zmanjšanje porabe. Glede obnovljivih virov pa je po njegovih besedah treba biti precej previden, saj bi nas pretirano navdušenje lahko zelo veliko stalo, hkrati pa bi ogrozili dobro in zanesljivo delovanje obstoječih objektov in s tem povzročili še dodatne stroške.

Generalni direktor Gen energije Martin Novšak pa je v razpravi opozoril, da sistem v določenih trenutkih že deluje na meji in dejal, da smo bili januarja zelo blizu redukcij, saj se je poraba električne energije zaradi nizkih temperatur precej povečala, zaradi suše in zamrznitve rek pa je bila proizvodnja hidroelektrarn v širši regiji omejena, tako da je večina sosednjih držav zaprla meje za uvoz elektrike. Tako so elektriko namesto dogovorjene iz Bolgarije nato morali uvažati iz Ukrajine, Gen energija pa si je pomagala tudi z zagonom termoelektrarne Brestanica, ki je v teh razmerah znova upravičila svoje delovanje. Uvoz, ki je januarja dosegal tudi četrtino potrebnih količin, je opozoril tudi na ranljivost našega sistema, pri čemer se po Novšakovih besedah ne pristojni organi, še manj pa splošna javnost, ne zavedajo. 

Direktor družbe HESS Bogdan Barbič je v nadaljevanju povedal, da se projekt izgradnje HE Brežice uspešno bliža koncu in bo jeseni začela s poskusnim obratovanjem, pri čemer je pred njimi že nov izziv, to je izgradnja še zadnje v verigi spodnjesavskih elektrarn HE Brežice. HESS sicer pripravlja tudi projekt izgradnje sončnih elektrarn vzdolž nasipov HE, saj je navezava vode in sonca neka naravna povezava, ki jo kaže izrabiti. Po njegovi oceni pa prehoda na povsem obnovljive vire ne bo mogoče zagotoviti vsaj še naslednjih dvajset let, tako da bomo morali v vmesnem obdobju še izrabljati klasične vire. 

Podobnega mnenja je bil tudi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Marovt, ki je poudaril, da je HSE že danes največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, saj je njegov delež na tem področju kar 80-odstoten. Z povečevanjem deleža manj zanesljivih virov in potrebah po prilagajanju v sistemu bodo, kot je dejal, kmalu postali aktualni projekti, kot je črpalna elektrarna Kozjak, razvojno priložnost pa v HSE vidijo tudi v vetrnih elektrarnah. Izvedba teh projektov je sicer ta hip še vprašljiva, saj ima HSE zaradi pokrivanja naložbe v TEŠ na voljo bolj malo investicijskih sredstev. Je pa, kot je dejal, TEŠ eden ključnih objektov, ki lahko s svojo prilagodljivostjo pomembno prispeva k postopnemu prehodu v nizkoogljično družbo.

Seveda razprava tudi tokrat ni mogla mimo težav z umeščanjem objektov v prostor, pri čemer je Blanka Bartol iz Ministrstva za okolje in prostor izpostavila, da bi se morali na nacionalni ravni odločiti, kakšen model nadaljnjega prostorskega razvoja želimo, na kašen način razpoložljivi prostor izrabiti in katere energetske vire uporabiti. Ob tem je opozorila tudi na neusklajenost sektorskih politik, zlasti okoljske in energetske, saj se neurejene oziroma neusklajene zadeve prenašajo tudi na nižje ravni.

Direktor Zavoda za varstvo narave dr. Darij Krajčič pa je bil mnenja, da nas največji izzivi na področju OVE čakajo v zvezi z velikimi hidroelektrarnami, na področju malih HE pa se je pred gradnjo novih zavzel za prenovo obstoječih. Ob tem je podal ugotovitev, da se je dialog med različnimi deležniki v prostoru sicer izboljšal, a je še precej medsebojnega nerazumevanja in se velikokrat pozablja, da je problem biotske raznovrstnosti večji od težav s podnebnimi spremembami.