SDE: Energetika ni breme, temveč osnova gospodarstva

Sindikat dejavnosti energetike Slovenije je danes sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavili sklepe sredinega sestanka izvršnih odborov sindikatov vseh energetskih družb in tudi ugotovitve študije o učinkovitosti gospodarjenja HSE, ki so jo v SDE dali izdelati kot odgovor na ugotovitve študije HSE o nujnosti racionalizacije poslovanja in zmanjšanja stroškov dela v odvisnih družbah.
Rezultate študije sta v imenu raziskovalne skupine Ekonomskega inštituta predstavila dr. Franc Križanič in dr. Žan Jan Oplotnik. Kot je povedal dr. Franc Križanič so v njej zajeli devet vodilnih evropskih energetskih družb, med katerimi so poleg HSE bili še Vattenfall, E.ON, RWE, Fortum, Enel, EdF, ČEZ in GEN energija. Preučevano obdobje je zajemalo čas od leta 2009 do 2012, dobljeni rezultati pa so prinesli nekaj zanimivih ugotovitev. Tako je v primerjanem obdobju proizvodnja v HSE upadla za 7 odstotkov (bolj samo še v RWE), za enak odstotek tudi dodana vrednost (bolj v ČEZ, GEN energiji in v E.ON-u), število zaposlenih pa se povečalo za 2 odstotka (v drugih družbah ne).
Stroški dela so se v tem času v HSE povečali za 6 odstotkov, kar je v povprečju primerljivo z drugimi družbami. Bistveno bolj kot drugje pa se je povečala vrednost sredstev, in sicer za 39 odstotkov (poglavitni razlog investicija v TEŠ), drugod v povprečju le za 3 odstotke. Poleg HSE so se v recesijskem času z večjimi naložbami ukvarjali le še v ČEZ in Fortumu, vse druge energetske družbe pa so tovrstne investicije zaradi razmer na trgu ustavile. Zanimive so tudi ugotovitve o učinkovitosti poslovanja skupine HSE, po katerih je bil HSE leta 2012 po prihodkih na stroške dela četrti med opazovanimi energetskimi družbami, po prihodkih na sredstva tretji in po prihodkih na stroške materiala, blaga in storitev šesti. Po mnenju dr. Križaniča je na slednjem področju tudi največ rezerv za izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
Prav tako so zelo zanimive ugotovitve, ki se nanašajo na stroške dela in dodano vrednost, ki kažejo, da so se stroški dela na zaposlenega v HSE povečali za 6 odstotkov, v drugih družbah v povprečju za 15 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega je upadla nekoliko bolj le pri RWE in ČEZ, dodana vrednost na sredstva  pa je bila primerljiva z ČEZ in Vattenfalom, ter boljša od E.ON-A, EDF in Enela. Po prispevku dela na dodano vrednost je bil HSE na prvem mestu skupaj z EDF in se je ta delež celo povečal. Po skupni  faktorski učinkovitosti  je bil HSE še leta 2009 na petem mestu, leta 2012 pa že na zadnjem, pri čemer je bilo ključno leto poslabšanja leto 2011.
Po besedah dr. Križaniča je tako HSE po produktivnosti dela in sredstev najbolj podoben češkemu ČEZ, po prispevku dela in kapitala dodani vrednosti pa najbolj podoben Vattenfallu in EdF. Za HSE je še značilno, da je bil v obdobju 2009 do 2012 v za evropske energetske družbe atipičnem investicisjkem ciklu, pri čemer pa je pričakovati, da bo modernizacija proizvodnih enot dolgoročno okrepila njegovo konkurenčnost in ponudbo, a mu trenutno povzroča precejšnje likvidnostne težave.

Rešitve za trenutne finančne težave HSE so, a jih država ne podpira

Dr. Franc Križanič je ob tem še dejal, da tako velika podjetja, kot je HSE, trenutne likvidnostne težave rešujejo z izdajo dolgoročnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev, saj je zanimanje za tovrstne finančne instrumente na trgu kapitala precejšnje, ima pa to težavo, da glede te rešitve po njegovih informacijah nima potrebne podpore lastnika, to je države. Rešitve v tujini na trenutno sesutje trga z električno energijo zaradi subvencioniranja obnovljivih virov tudi obstajajo in so znane, a do njihove uvedbe pri nas še ni prišlo, kar še zaostruje finančni položaj HSE. Precej zanimanja so vzbudile tudi besede dr. Oplotnika, ki je povedal, da stroški dela v HSE pomenijo neznaten delež v vseh stroških in tako po njegovem niso tisti ključni element, na katerega bi se moralo osredotočiti vodstvo, s čimer je posredno pritrdil tudi sindikalistom, ki že dalj časa opozarjajo, da pritiski na zmanjševanje števila zaposlenih v družbah niso korak v pravo smer. Dr. Franc Križanič pa je glede na izsledke analize celo poudaril, da bi morebitno odpuščanje utegnilo celo povzročiti še dodaten padec dodane vrednosti, zato se je takšnih ukrepov treba lotevati sila premišljeno. Po mnenju obeh ekonomskih strokovnjakov bi se tako kazalo bolj usmeriti v zmanjšanje stroškov materiala, blaga in storitev, ki HSE jemljejo glavnino prihodkov. Ob tem je dr.Oplotnik še dejal, da se večina teh stroškov nanaša na trgovanje z energijo, ki je zaradi spremenjenih razmer na trgu postalo sila tvegano. Da verjetno pretirano trgovanje v danih razmerah ni najboljša poslovna poteza, pa naj bi po njegovem potrjevalo tudi razmerje med proizvedeno in prodano električno energijo v primerljivih družbah, kjer je v ospredju v nasprotju s HSE proizvedena in ne kupljena električna energija.

Sindikati za izločitev tržnega dela HSE

V nadaljevanju tiskovne konference so predstavniki HSE poudarili, da iz vsega povedanega tudi izhajajo njihovi razlogi za zaskrbljenost, še zlasti, ker socialni dialog ne z neposrednim lastnikom kot tudi s predstavniki države ne steče, prihaja pa tudi do kršitev že dogovorjenih sklepov. Po besedah Valterja Vodopivca so se tako na zadnjem sestanku s predstavniki socialnih partnerjev dogovorili za ustanovitev štirih strokovnih skupin, ki naj bi proučile najbolj pereče probleme v HSE in širši energetiki in v tvornem dialogu poiskali najboljše rešitve, a do tega žal ne pride. Še več, obstaja bojazen, da se nadaljuje z za slovensko energetiko in posredno tudi gospodarstvo škodljivimi potezami, na kar pa v SDE ne bodo pristali. Predsednik SDE Branko Sevčnikar je tako znova poudaril, da se sicer zavedajo, da je slovenska energetika pred velikimi izzivi in da so se tudi pripravljeni pogovarjati o določenih spremembah, nikakor pa ne morejo pristati na ocene, da slovenska energetika ni konkurenčna, da v minulih letih ni bilo nič narejeno ter da je v breme našemu gospodarstvu ter je zato treba na vrat na nos sprejeti neke drastične spremembe. Bojan Majhenič pa je dodal, da se bodo glede na ugotovitve analize in s ciljem zagotovitve večje transparentnosti glede tega, kje se je dejansko zalomilo, tudi zavzeli za postopno izločitev tržnega dela iz HSE.
Kot že rečeno, je predsedstvo SDE z vsemi zapleti v sredo seznanilo tudi izvršne odbore sindikatov vseh energetskih družb povezanih v Sindikat dejavnosti energetike Slovenije. Kot so povedali na današnji konferenci, so ob popolni podpori dosedanjega ravnanja predsedstva SDE sprejeli tudi nekaj sklepov, in sicer pooblastili predsedstvo SDE, da poda pobudo za sklic izredne saje parlamentarnega odbora za  promet in infrastrukturo, da zaostri dialog z vlado in SOD-om glede zadnjih ravnanj uprave HSE in zaradi nerealiziranih sklepov iz zadnjega sestanka ter da sproži postopke za zaostritev sindikalnega boja oziroma priprave na morebitno splošno stavko.

Brane Janjić