Sestanek jedrskih strokovnjakov

Direktor Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) dr. Andrej Stritar se je z dvema sodelavcema odzval vabilu in se 2. februarja 2016 udeležil sestanka na Reaktorskem infrastrukturnem centru Instituta "Jožef Stefan" (IJS) o pooblaščenih izvedencih za jedrsko varnost in financiranju slovenskih raziskav na področju jedrske varnosti. Pogovarjali so se s prof. dr. Leonom Cizljem, doc. dr. Lukom Snojem in dr. Mitjo Uršičem.  Vodilna tema pogovora je bil sistem pooblaščenih izvedencev za jedrsko varnost v povezavi s spremembo pravilnika o pooblaščenih izvedencih (JV3), ki je bil pred kratkim v javni razpravi.

Predstavniki IJS so poudarili svojo strokovnost na področju jedrske varnosti. Izrazili so skrb, da zaradi zahteve po izbiri najugodnejšega ponudnika pri javnem naročanju uslug pooblaščenih izvedencev lahko pride do slabih strokovnih mnenj in s tem neoptimalnih odločitev.

Predstavniki URSJV so pojasnili, da je treba spoštovati z zakonodajo predpisan in veljaven sistem pooblaščenih izvedencev, pa čeprav ta morda ni idealen. Upravljavci jedrskih objektov v Sloveniji so zavezanci po zakonu o javnem naročanju in zato pač morajo slediti načelu izbire najugodnejšega kakovostnega ponudnika. Strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca pa URSJV po lastni presoji upošteva pri odločanju o konkretni zadevi, vendar ima v primeru dvomov vedno možnost naročiti še dodatno, ločeno mnenje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku v okviru dokaznega postopka z izvedenci.

Sogovorniki so se dotaknili tudi dolgoročnega financiranja jedrske stroke v državi. Vsi so se strinjali, da potrebujemo strategijo, ki bo podala izhodišča za dolgoročno usmeritev razvoja stroke. Predstavniki URSJV so predstavili idejo o pripravi skupne raziskovalno-razvojne strategije za področje jedrske varnosti, ki bi bila temelj za skupno usklajevanje raziskovalnih in razvojnih projektov med izvajalci in vsemi financerji. Predstavniki IJS so vztrajali, da je treba popolnoma ločiti raziskovalno strategijo od razvojne strategije za potrebe vzdrževanja znanj, potrebnih za pooblaščene izvedence. (vh)