Slovenija je uspešna jedrska država
Društvo jedrskih strokovnjakov ima od letošnjega junija novega predsednika, doc. dr. Tomaža Žagarja. Žagar prevzema vodenje društva z izkušnjami z jedrskega raziskovalnega (IJS), javnega (ARAO) in industrijskega (GEN energija) področja. Kot poudarja, si bo prizadeval za krepitev mednarodnega udejstvovanja društva, s poudarkom na vključevanju mladih jedrskih strokovnjakov in z usmeritvijo k povečanju razumevanja vloge jedrske znanosti in tehnologije v družbi.
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. Temeljni cilji društva vse od ustanovitve naprej so vzdrževanje in skrb za stalno izboljševanje visoke kakovosti strokovne dejavnosti na področju jedrske znanosti in tehnologije ter informiranje javnosti. Tako so uspešno izpostavili okoljske in ekonomske prednosti jedrske energije ob razpravah o predčasnem zapiranju jedrske elektrarne Krško v prvih letih po osamosvojitvi. Sedanje stanje NEK, ki po tehničnih in varnostnih parametrih sodi med najboljše elektrarne v svetu, kaže, da so imeli prav. Leta 1999 so spremljali zamenjavo uparjalnikov v NEK, aktivni so bili tudi leta 2011 s podajanjem informacij glede varnosti jedrskih elektrarn ob velikem potresu na vzhodu Japonske v Fukushimi. V zadnjih letih sodelujejo v razpravah o Energetskem konceptu Slovenije.
V društvu menijo, da so izjemne obratovalne izkušnje NEK, odlična infrastruktura, raziskave in visokošolsko izobraževanje izjemno pomembni dejavniki odgovornega odločanja o možnih virih in tehnologijah za prihodnjo oskrbo z energijo.
Katere prednostne naloge ste si zadali kot predsednik DJS?
Društvo ima dobre temelje, ki so jih skupaj s člani postavili moji predhodniki. Na tem bom v času svojega mandata gradil prihodnost društva. Vsako leto organiziramo odmevno mednarodno znanstveno-strokovno konferenco, podpisane imamo bilateralne sporazume z ameriškim, kanadskim in hrvaškim jedrskim društvom, smo aktivni člani evropskega jedrskega združenja ENS (European Nuclear Society), ter sodelujemo s sorodnimi organizacijami v Sloveniji.
Prizadeval si bom dodatno okrepiti mednarodno vpetost društva, predvsem z aktivnejšim vključevanjem v evropske in globalne ozaveščevalne pobude, katerih cilj je okrepitev zavedanja različnih skupin deležnikov o tehnološko-energetskih, podnebno-okoljskih, družbenih, prostorskih in drugih prednostih jedrske energije. Primer je pobuda Nuclear for climate, h kateri je društvo že pristopilo in jo v slovenskem prostoru komunikacijsko podprlo v preteklih letih, sedaj pa se je za nadaljevanje in nadgradnjo te kampanje na evropski ravni organizirala predvsem sekcija mladih jedrskih strokovnjakov, združena pod okriljem ENS YGN (European Nuclear Society, Young Generation Network). To lepo sovpada z aktivnostmi slovenske sekcije MMG – Mreža mlade generacije, ki deluje pod okriljem DJS. MMG smo po vzoru YGN ustanovili že leta 1998, v zadnjem obdobju je sekcija z nekaj novimi obrazi okrepila svoje delovanje na strokovnem in družabnem področju: organizirajo konference mladih jedrskih strokovnjakov, načrtujejo strokovno ekskurzijo in podobno, kar je zelo spodbudno. Znotraj društva bomo sekcijo MMG po najboljših močeh podpirali pri uresničevanju ciljev, ki so si jih zadali, in ki pomembno prispevajo k uresničevanju našega poslanstva. Mednarodna raven, spodbujanje delovanja mladih jedrskih strokovnjakov in krepitev ozaveščenosti o jedrski tehnologiji v javnosti, to so torej ključne usmeritve mojega vodenja društva.
Kako vidite prihodnost jedrske energije?
Pozitivno. Naj si sposodim angleški izraz, ki je hkrati naziv nedavno sprožene globalne pobude: NICE Future, kar je kratica za Nuclear Innovation for Clean Energy Future. Konec maja letos so jo na visoki ravni v okviru 9. ministrskega srečanja o čisti energiji v Kopenhagnu zagnale tri velike jedrske države: ZDA, Kanada in Japonska oziroma njihovi ministri, odgovorni za energetiko, okolje in gospodarstvo. Navedeni ministrski resorji niso naključje, saj so prav to polja ključnih prednosti jedrske energije: energetsko-tehnološke, okoljsko-podnebne in ekonomske prednosti v primerjavi z drugimi viri energije oziroma proizvodnimi tehnologijami.
Namen pobude je na najvišji mednarodni ravni spodbuditi razpravo o inovacijah v jedrski energetiki in naprednih jedrskih energetskih sistemih ter ta vir energije jasno umestiti med čiste, nizkoogljične vire prihodnosti.
Pobudi se je doslej pridružilo že šest držav (Argentina, Poljska, Romunija, Rusija, ZAE, VB), trinajst pa jih je izrazilo interes. Slovenije sicer še ni med njimi. Pobudo podpirajo tudi številna podjetja in organizacije. NICE Future prinaša pomembno pozitivno sporočilo tudi mladim strokovnjakom, in sicer, da ima jedrska energija kljub trenutno težavnemu položaju svetlo prihodnost.
Zakaj je današnji položaj jedrske energetike v Evropi tako težaven?
Razlogov je več, a naj izpostavim predvsem, da imamo države članice EU zelo različne nacionalne energetske politike. Ni enotnih evropskih usmeritev, kako se lotiti uresničevanja pravih, vendar zelo ambicioznih energetsko-podnebnih ciljev.
Evropski cilji v smeri zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, ekonomske konkurenčnosti in nizkoogljičnosti so dobri in pravi, njihovo uresničevanje pa terja odločne ukrepe, predvsem v smeri opustitve premoga in njegove nadomestitve z razumno in realistično dosegljivo kombinacijo jedrske energije in OVE. Te odločitve na ravni EU še nismo sprejeli, vsaj ne zares. V zadnjem obdobju se žal ne moremo pohvaliti s kakšno uspešno zaključeno jedrsko novogradnjo, kot se lahko pohvalijo drugod po svetu. Vse to vpliva na javno mnenje in posledično na mnoge politične voditelje.
Vendar je pod površjem izzivov in težav v jedrskem sektorju veliko več dogajanja in optimizma, kot se zdi na prvi pogled. Nenazadnje, evropska jedrska energetika danes neposredno zaposluje skoraj pol milijona državljanov, posredno pa daje delo še dodatnim 400 tisočim.
Kakšno pa je stanje drugod po svetu?
Povsem drugače je v Aziji, kjer se v zadnjih letih gradnja novih jedrskih elektrarn povečuje. Gradijo in v omrežje priključujejo po deset elektrarn na leto. Samo v prvi polovici letošnjega leta so v Rusiji in na Kitajskem dokončali gradnjo petih novih jedrskih elektrarn. Med njimi tudi absolutno največji jedrski reaktor na svetu francoskega proizvajalca Framatome. Gre za novo jedrsko elektrarno Taishan-1, ki je konec junija postala prva obratujoča elektrarna tehnologije EPR na svetu, z močjo 1750 MW na enem generatorju oziroma 1660 MW na pragu.
Le dan pozneje je ameriški proizvajalec Westinghouse na Kitajskem dokončal gradnjo svoje jedrske elektrarne tipa AP1000, moči 1157 MW. Tako je postala Sanmen-1 prva komercialna elektrarna tega tipa na svetu.
Vrniva se v Evropo. Koliko jedrskih proizvodnih zmogljivosti pravzaprav potrebujemo?
Evropski energetski scenariji predvidevajo ohranitev proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah do leta 2050. Ker se bo številnim jedrskim elektrarnam življenjska doba dotlej iztekla, moramo zagotoviti nove proizvodne zmogljivosti. V uradnih dokumentih Evropske komisije je predvidena vrednost načrtovanih evropskih jedrskih novogradenj v višini od 350 do 450 milijard evrov. Namen je, dolgoročno ohraniti med 95 in 105 GW jedrskih proizvodnih zmogljivosti. To pa je za jedrsko področje obetaven izziv, predvsem za nove generacije jedrskih strokovnjakov, saj bo veliko potreb po jedrskih kadrih in znanju. Jedrska energija je zahtevno in kompleksno področje, ki potrebuje najboljše in najpametnejše kadre.
V društvu vsako leto organizirate mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe. Kako pomembna je za društvo?
Letošnja konferenca bo že 27. zapovrstjo, gostili bomo zanimive vabljene predavatelje. Prvič smo jo organizirali leta 1992, že leta 1993 je presegla nacionalni okvir in postala regionalna konferenca, od leta 1998 naprej pa je mednarodna. Je dobro prepoznana v Evropi in svetu, redno se je udeležuje večje število jedrskih strokovnjakov in raziskovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Slovaške in Hrvaške, pa tudi iz številnih drugih držav Evrope, Azije in Amerike.
Se v društvu poleg znanstvenega udejstvovanja vključujete tudi v aktualna dogajanja, povezana z oblikovanjem energetske politike?
Zavedamo se pomena vključevanja stroke v oblikovanje politik, zato smo se kot strokovno združenje z okoli 300 člani aktivno vključili v javno razpravo ob pripravi Energetskega koncepta Slovenije ter predstavili stališča jedrske stroke v Sloveniji. Zagovarjamo premišljeno kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije kot čistih, nizkoogljičnih virov, s katerima imamo v Sloveniji odlične dolgoletne izkušnje in ki v naš proizvodni kolač prispevata približno dve tretjini vse električne energije. Podaljšanje življenjske dobe NEK in izgradnjo nove jedrske elektrarne JEK2 ter raziskave na reaktorju TRIGA prepoznavamo kot pomembne razvojne priložnosti, s katerimi lahko slovenski strokovnjaki ponovno dokažemo svoje znanje, tudi v mednarodnem merilu. Prizadevamo si za dvig razumevanja tudi med oblikovalci politik in odločevalci, da je jedrska energija ključen nizkoogljični vir, s katerim bomo lahko v prihodnje znatno omejili izpuste CO2 in oblikovali nizkoogljično družbo v Sloveniji, EU in globalno. Slovenija je izjemno uspešna in prepoznavna jedrska država z razvito znanstveno-raziskovalno, izobraževalno, regulatorno in industrijsko infrastrukturo. Na to moramo biti bolj ponosni.
Zanimive evropske in globalne jedrske ozaveščevalne pobude
Društvo jedrskih strokovnjakov temelji na prostovoljnem delu članov, ki jih je trenutno približno 300. Prvi predsednik DJS je bil dr. Andrej Stritar (1991- 2002), sledila je dr. Romana Jordan (2002-2006), nato dr. Boštjan Končar (2006-2010) in prof. dr. Marko Čepin (2010-2018). Na zadnji skupščini junija letos so za novega predsednika izvolili doc. dr. Tomaža Žagarja, vodjo službe načrtovanja in nadzora v družbi GEN energija. Žagar je član društva od leta 1997, ko je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na IJS. Več o društvu najdete na naslovu www.djs.si
4325