Slovenija ni izjema

Namen tega dneva je opozoriti predvsem na škodljive posledice, ki jih podnebne spremembe povzročajo v okolju. Podatki namreč kažejo, da temperature v zadnjih desetletjih naraščajo. 

Na podnebne spremembe vpliva predvsem poraba fosilnih goriv, ki prispeva k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, višja koncentracija toplogrednih plinov pa po dozdajšnjih spoznanjih povzroča segrevanje ozračja. V preteklem stoletju se je tako povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0,6 stopinje Celzija. Večji del porasta temperature pa se je zgodil v zadnjih 25 letih.

Trend naraščanja temperatur po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zaznavamo tudi v Sloveniji. Zgolj v zadnjega pol stoletja je povprečna letna temperatura zraka na merilnih postajah na Kredarici in v Ljubljani (Bežigrad) narasla za okoli dve stopinji Celzija.

Pomemben mejnik v zvezi z okoljskimi ukrepi in ukrepi proti podnebnim spremembam je Kjotski protokol, dokument, ki je bil sprejet leta 1997 in ki je določil ciljne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Slovenija ga je ratificirala leta 2002.

Na podnebni konferenci v Dohi leta 2012 je bila sprejeta sprememba, ki določa drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola. To se bo izteklo leta 2020. Tedaj ga bo nadomestil Pariški sporazum, sprejet na podnebni konferenci ZN v Parizu konec leta 2015. Ključni cilj tega sporazuma pa je, da se s primernimi ukrepi zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv in da se s tem rast globalne temperature do leta 2100 omeji na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven.