Slovenija podpira ambiciozne cilje podnebno-energetskega paketa do 2030

Kot smo že pisali, je Evropska komisija včeraj predstavila predlog novega  podnebno-energetskega paketa s cilji do 2030 in pozvala Svet EU in Evropski parlament, da se do predloga opredelita. Če bodo usmeritve potrjene, bo komisija v začetku leta 2015 verjetno predlagala zakonodajo, ki bo natančneje določala obveznosti sektorjev in držav članic. Komisija predlaga, da bi EU sprejela 40-odstotni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2030 in tudi cilj povečanja deleža obnovljivih virov energije v končni porabi v višini 27 odstotkov.

Slovenija je pričakovanja glede potrebne ambicioznosti cilja zmanjševanja toplogrednih plinov potrdila v odzivu na Zeleno knjigo, s katero je komisija poleti 2013 sprožila javno posvetovanje, ki je služilo pripravi predloga novega paketa. V odzivu je Slovenija izrazila naklonjenost 40-odstotnemu cilju zmanjšanja emisij na ravni EU do 2030 (glede na 1990), če bo ta cilj razdeljen na sektorje in države tako, da bo stroškovno učinkovit in ne bo pomenil nesorazmernega bremena za Slovenijo.

Glede na to, da želi EU v mednarodnih pogajanjih obdržati vodilno vlogo, in da želi, da bi bil decembra 2015 v Parizu sprejet ambiciozen, pravno zavezujoč mednarodni sporazum za obdobje po letu 2020, je po prepričanju Slovenije nujno, da EU cilj za obdobje do 2030 potrdi že pred svetovnim vrhom na temo podnebnih sprememb, ki bo potekal septembra letos v New Yorku. Ta vrh lahko v procesu priprave in sprejemanja omenjenega sporazuma odigra zelo pomembno vlogo, vendar le, če bodo voditelji nanj prišli pripravljeni na dvig svojih emisijskih ciljev. Kot je znano, so zdajšnji zavezujoči (v okviru 2. ciljnega obdobja kyotskega protokola) in prostovoljni cilji posameznih držav prenizki za omejitev rasti povprečne globalne temperature na ali celo pod 2 ºC, k čemur so se svetovni voditelji že večkrat zavezali. Če na vrhu ne bo dosežen napredek, bodo s tem zelo zmanjšane možnosti za sprejetje dobrega sporazuma v Parizu, saj se ta dogodek omenja kot eden glavnih korakov na poti do sporazuma. Če EU na vrhu v New Yorku ne bo proaktivna, ni pričakovati, da bi katera druga od velikih držav prevzela to vlogo, še poudarja Slovenija v odzivu na predstavljeni predlog. 

Slovenija beleži napredek pri zmanjševanju emisij

Slovenija sicer na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov beleži napredek, bo pa treba v naslednjih letih in desetletjih ta prizadevanja okrepiti, poudarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor (MKO). Ukrepi bodo sicer z vsakim nadaljnjim korakom bolj zahtevni, vendar pa bo pravočasno ukrepanje v smeri blaženja podnebnih sprememb bolj učinkovito in cenejše kot soočenje z njihovimi posledicami.

Po podatkih MKO se je BDP v Sloveniji od leta 1991 do 2011 dvignil za 70 odstotkov, emisije pa zgolj za 13 odstotkov. V 2011 je bilo tako stanje emisij glede na izpolnjevanje obveznosti podnebno-energetskega paketa 2020 sledeče: emisije v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami so se zmanjšale za 0,6 odstotka glede na 2005, emisije v sektorjih, ki so vključeni v shemo trgovanja z emisijami pa za 11,9 odstotka, medtem, ko so se skupne emisije zmanjšale za 3,4 odstotka glede na 2005. Slovenija je torej na dobri poti, da izpolni obstoječi cilj ohraniti emisije na štirih odstotkih do 2020 glede na 2005.

Kot še sporoča MKO, bodo v naslednjih dneh v javno obravnavo posredoval Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki bo opredelil potrebne ukrepe za doseganje cilja do leta 2020.

Predlog novega paketa, ki ga je Evropska komisija pripravila z namenom oblikovati cilje na področju energije in zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030, je pozdravilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo ocenjuje, da predlog predstavlja dovolj dobro podlago za intenzivne razprave med državami članicami v prihodnjih dveh mesecih. Pričakuje, da bo spomladanski Svet EU začrtal jasne usmeritve za nadaljnje delo na zakonodajnih predlogih, ki bodo zagotovili doseganje ciljev. Ministrstvo meni, da je zelo pomembno ohraniti dovolj ambiciozno politiko EU, ki bo dolgoročno zagotovila prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, in hkrati ubraniti ukrepe, ki bodo spodbujali konkurenčnost naših gospodarstev na globalni ravni. (pb)