Slovenija ponovno zdrsnila na lestvici

Objavljena je bila nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021, ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 57 državah in EU kot celoti z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov. Te so odgovorne za več kot 90 odstotkov globalnih izpustov. Indeks kaže, da nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji pariškega sporazuma. Zato so prva tri mesta tudi letos pustili prazna. Letni indeks države analizira v štirih kategorijah, ki so sestavljene iz 14 kazalnikov: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika.

Slovenija je z oceno 37,02 na lestvici pristala na 51. mestu, kar je precej slabši rezultat kot lansko 44. mesto. Pred Slovenijo sta se uvrstila Ciper z oceno 38,73 in Madžarska z oceno 38,22. Takoj za Slovenijo pa sta Rusija in Koreja z ocenama 30,34 in 29,76. EU kot celota z oceno 57,29 zaseda 16. mesto.

Sicer se je na lestvici najvišje, na četrto mesto, uvrstila Švedska z oceno 74,42, sledita pa Združeno Kraljestvo z oceno 69,66 in Danska z oceno 69,42. Najnižje na lestvici so se znašli Iran z oceno 24,58, Savdska Arabija z oceno 22,46 in ZDA z oceno 19,75.

V prvih treh kategorijah je Slovenija ocenjena z oceno »nizko«, in sicer na področju izpustov na 45. mesto z oceno 17,57, na področju obnovljivih virov prav tako na 45. mesto z oceno 5,33 in na področju rabe energije na 50. mesto z oceno 50,09. Na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot »izredno nizke« in smo tako dosegli 52. mesto z oceno 4,04. Slednje je rezultat tega, da dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 še ni sprejeta, februarja potrjeni NEPN pa je bil v Bruslju ocenjen kot neambiciozen ter se ne izvaja. Prav tako je Slovenija ena izmed držav, ki podnebne krize še ni razglasila, kljub številnim pozivom s strani strokovne in splošne javnosti.

Letni indeks uspešnosti podnebnih sprememb, ki izhaja od leta 2005, je neodvisno orodje za spremljanje uspešnosti varovanja podnebja v 57 državah in EU. Njegov cilj je povečati preglednost mednarodne podnebne politike in omogoča primerjavo prizadevanj in napredka posameznih držav glede varovanja podnebja.