Slovenija uspešno stopa po poti preoblikovanja energetskega sistema
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Slovenija uspešno stopa po poti preoblikovanja energetskega sistema

Agencija za energijo je objavila poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2019, ki prinaša vrsto zanimivih ugotovitev. Kot je v uvodnem nagovoru poudarila direktorica Agencije mag. Duška Godina, je minulo leto najbolj zaznamoval postopek priprave celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, s katerim smo si začrtali kar nekaj zahtevnih ciljev do leta 2030. Tako naj bi skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 36 odstotkov, povečali energetsko učinkovitost za vsaj 35 odstotkov ter dosegli 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije.
Glede slednjega smo sicer na področju proizvodnje električne energije še nekako uspešni, saj je bilo lani iz vseh obnovljivih virov proizvedeno 33,6 odstotka električne energije, od tega je bilo 7,6 odstotka proizvedeno v napravah, ki so vključene v podporno shemo. Delež obnovljivih virov energije v slovenski  bruto končni porabi energije pa je po oceni IJS lani dosegel »le« 21,85 odstotka, kar je še precej za zastavljenim 25-odstotnim deležem za leto 2020. Zanimivo je tudi, da se je tradicionalna tretjinska razdelitev proizvodnje električne energije v letu 2019 nekoliko spremenila v prid jedrski energiji, saj je bilo lani 37,5 odstotka električne energije proizvedeno iz jedrskega goriva, delež fosilnih goriv pa se je zmanjšal na 28,9 odstotka. Konkretneje, leta 2019 je bilo iz proizvodnih enot, ki so  priključene na prenosni ali distribucijski sistem, v slovenski elektroenergetski sistem prevzetih 14.741 GWh električne energije, kar je bilo za 261 GWh manj kot leta 2018. Prevzem električne energije iz proizvodnih naprav na obnovljive vire je znašal 4955 GWh oziroma 222 GWh manj kot leto prej, prevzem iz elektrarn na fosilna goriva pa 4260 GWh ali 83 GWh manj kot leta 2018. Iz Nuklearne elektrarne Krško pa je bilo v istem obdobju v prenosni sistem oddanih 5526 GWh električne energije oziroma 43 GWh več kot leto prej. Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo v letu 2019 prevzeli 9.021 GWh, v tujino pa je romalo 6.577 GWh električne energije. Skupna poraba električne energije v Sloveniji je lani znašala 14.423 GWh oziroma 13.564 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu in je bila v primerjavi z letom prej manjša za 193 GWh oziroma za 1,3 odstotka.
Kot ugotavljajo v Agenciji, je veleprodajni trg z električno energijo v Sloveniji dobro razvit in se ponaša z visoko stopnjo likvidnosti, na maloprodajnem trgu pa je bilo lani aktivnih 22 dobaviteljev (na trg lani ni vstopil noben nov dobavitelj), ki so skupno oskrbovali nekaj več kot 960 tisoč odjemalcev. Kljub znižanju omrežnine za značilnega gospodinjskega odjemalca za 3,8 odstotka, je bila končna cena električne energije za gospodinjstva (v povprečju za 1,1 odstotka) in gospodarstvo (za 7,6 odstotka) višja, pri čemer pa je bila ta za gospodinjstva ob upoštevanju kupne moči pod evropskim povprečjem.
Da je tudi na slovenskem energetskem trgu zaznati premike, ki sledijo globalnim trendom, priča podatek, da je lani obratovalo že 4686 naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, da je bilo ob koncu leta 2019 že skoraj tri četrtine vseh uporabnikov na distribucijskem omrežju opremljenih z naprednimi merilnimi sistemi, ki so pogoj za aktivnejše sodelovanje odjemalcev ter, da se je skupno število električnih vozil v enem letu povečalo za dobro tretjino. Celotno poročilo je dostopno na spletni strani Agencije za energijo.
Previous Article Pismo o nameri za vzpostavitev mreže brezogljičnih šol
Next Article Objavljen sedmi javni poziv k prijavi projektov za vstop v podporno shemo
Print
1112
Tags: energetska politika Agencija za energijo