Slovenska energetika v ključno leto 2020 vstopa v dobri kondiciji

Kot so zapisali, je splošna ocena o delovanju energetike v letu 2019 več kot dobra, saj je celoten elektroenergetski in plinski sistem deloval brez motenj in je zagotavljal varno, zanesljivo in cenovno konkurenčno energijo vsem v Sloveniji. Energetska zbornica Slovenija (EZS) s svojimi člani – proizvajalci in distributerji energije, operaterji na trgu plina in elektrike, akademskimi institucijami ter tudi malimi in srednjimi podjetji – si bo prizadevala, da bo energetska oskrba Slovenije še naprej tako dobra, kot je bila do sedaj.

Na EZS so izrazili zadovoljstvo, da so voditelji EU sredi decembra uspeli doseči Evropski zeleni dogovor, s čimer si je EU zadala cilj postati prva ogljično nevtralna celina do leta 2050. Tudi Slovenija si želi postati ogljično nevtralna do leta 2050, vendar za to potrebujemo konkretne strategije in ukrepe, zato brez investicij ne bo šlo. Na EZS zato pozdravljajo prizadevanja vlade in posameznih resorjev glede priprave celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, s čimer se je na začetku novembra seznanila vlada.

Pozdravljajo tudi prizadevanja, ki so bila letos in bodo tudi v prihodnjem letu namenjena pripravi ključnega strateškega energetskega dokumenta na ravni države, to je NEPN.

Eden ključnih izzivov energetike povsod po svetu, ne le v Sloveniji, so v današnjem času nedvomno izpusti toplogrednih plinov. Na eni strani realnost izpustov, ki vplivajo na podnebne spremembe, po drugi strani postavljeni cilji za njihovo omejevanje. Izzivi so seveda povsod, denimo 850 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do električne energije, a po drugi strani vse večja blaginja s seboj prinaša rastoče povpraševanje po energiji. Kar pomeni, da bo treba ob vse večjih energetskih potrebah hkrati zniževati izpuste.

Zato v EZS poudarjajo, da je treba spodbujati takšne trajnostne energetske rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba. Zanamcem je treba pustiti takšno energetiko – oziroma takšno oskrbo z energijo – ki bo enako kakovostna, kot je dandanes. To pa pomeni, da morajo pri snovanju pametnega prehoda v bolj zeleno družbo stopiti skupaj vsi deležniki – tako energetska podjetja, kot tudi vlada (oziroma vlade) in celotna civilna družba.

Prav prihodnje leto je leto 2020, ko bodo države članice EU, med njimi Slovenija, na preizkušnji, ali bodo dosegle svoje cilje tako glede obnovljivih virov (OVE) kot tudi energetske učinkovitosti. Evropska komisija je v četrtem poročilu o stanju energetske unije, predstavljenem aprila letos, opozorila, da mora sedem držav, med njimi Slovenija, povečati svoja prizadevanja za doseganje svojega cilja OVE. Za Slovenijo ta do leta 2020 pomeni 25 odstotkov OVE v energetski mešanici, medtem ko je njen delež OVE leta 2017 znašal 21,5 odstotka, za leto 2018 pa je ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije 21,8 odstotka. Realno torej cilja OVE ne bomo dosegli. Doleti nas lahko kazen in samo upamo lahko, da ne bomo denarja namenili za odplačilo penalov namesto za same naložbe v OVE, izpostavlja EZS.

Kot so še zapisali v EZS, je leto 2020 za Slovenijo pomembno tudi zato, ker bomo po pričakovanjih dobili ključni strateški energetski dokument na ravni države, NEPN. Kot zbornica, ki združuje člane z različnimi interesi, pozivajo vse deležnike, da najdemo kompromis in začrtamo nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja. Da se nahajamo v ključnih trenutkih, ko se je treba zavzemati za ambiciozne korake po svoje dokazuje dvoje: zadnje desetletje je po najnovejšem poročilu Svetovne meteorološke organizacije najbolj vroče do zdaj, letošnje leto pa bo najverjetneje med tremi najbolj vročimi v zgodovini meritev. In drugič, Evropski parlament je pravkar sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Tudi zato v letu 2020 potrebujemo »slovenski zeleni dogovor«, zaključuje EZS. (pb)