Slovenski cilj OVE neambiciozen

V ocenah analizira pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. Ocene vključujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost. Prav tako je v poročilih poudarjen prispevek, ki ga energetski sektor lahko doprinese k okrevanju EU po gospodarski krizi, ki jo je povzročil koronakriza.

Kot je znano, je Slovenija v svojem NEPN kot ključne energetske in podnebne cilje do leta 2030 sprejela: zmanjšanje skupnih emisij za 36 odstotkov, od tega za 20 odstotkov v sektorju ne-ETS (kar je 5-odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije) in vsaj 35-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU, ki znaša 32,5 odstotka. Poleg tega je cilj vsaj 27-odstotnega deleža OVE, pri čemer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, sprejela nižji cilj od cilja na ravni EU (32 odstotkov) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN v letu 2023/24. Cilj Slovenije pa je tudi triodstotno vlaganja v raziskave in razvoj, od tega en odstotek javnih sredstev.

Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno oziroma nizko ambicioznega in nacionalni prispevek k cilju OVE kot neambicioznega.

Je pa komisija v svoji oceni slovenskega NEPN izpostavila tudi nekaj primerov dobrih praks. Med drugim slovenski NEPN določa okvirne cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030 za šest posameznih sektorjev, na katere vpliva uredba o delitvi napora (ne-ETS sektorji). Slovenija si je zastavila dolgoročno vizijo in cilj prilagajanja za zmanjšanje izpostavljenosti, občutljivosti in ranljivosti na podnebne spremembe do leta 2050 ter upošteva prilagajanje v politikah in ukrepih. Slovenski NEPN določa tudi temelj za ambiciozno zmanjšanje porabe premoga za proizvodnjo električne energije. Vprašanje opuščanja premoga je sicer še vedno v obravnavi, a strategija bo sprejeta najkasneje v prihodnjem letu. Prav tako slovenski NEPN spodbuja energetsko učinkovitost v vseh sektorjih kot instrument za varstvo okolja, izboljšanje energetske varnosti in zmanjšanje stroškov energije za družine in podjetja. Evropska komisija pa je kot dobro prakso izpostavila še, da slovenski NEPN vključuje tudi elemente evropskega zelenega dogovora za kmetijstvo, kot je spodbujanje trajnostnega ekološkega kmetovanja.

Na podlagi ocene NEPN je komisija Sloveniji priporočila, naj ob pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost razmisli o naslednjih treh prioritetnih naložbah in reformah, povezanih s podnebjem in energijo. In sicer o ukrepih za spodbujanje obnovljive energije, vključno z odpravo administrativnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvirja. Evropska komisija Sloveniji priporoča uvedbo ukrepov za podporo energetski učinkovitosti, zlasti s prenovo stavb in v industrijskih procesih. Poleg tega priporoča tudi ukrepe za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestnim in primestnim prometom, prehodom s cestnega na železniški promet in posodobitvijo železniške infrastrukture.

Državam članicam je za izvajanje ukrepov iz NEPN v obdobju 2021 do 2027 na voljo 91 milijard evrov iz programa Horizon Europe, 9,1 milijarde evrov iz programa InvestEU, 29,9 milijarde evrov iz instrumenta za povezovanje Evrope, 360 milijard evrov iz milijarde iz sklada za okrevanje in odpornost, 0,9 milijarde evra iz instrumenta za tehnično podporo, 5,4 milijarde evrov iz programa LIFE, 8,2 milijarde evrov iz sklada za razvoj podeželja in 140 milijard evrov iz sklada za inovacije.

Poročilo o oceni slovenskega NEPN najdete na povezavi.