Socialni dialog o novi energetski mešanici

Pod okriljem projekta DeCarb, katerega glavni cilj je podpreti premogovno intenzivne regije pri tranziciji, je potekala spletna razprava o načrtovani opustitvi rabe premoga v Sloveniji in prestrukturiranju premogovnih regij, na katerem je bilo tudi tokrat izpostavljeno, da ne gre za enostavno vprašanje, pri čemer bodo posledice končne odločitve vplivale ne samo na energetski sektor, temveč na celotno slovensko gospodarstvo. Izhodišče za razpravo je bila izjava Tine Sršen iz ministrstva za infrastrukturo, ki je na  aprilskem posvetu na podobno temo opozorila, da utegnemo v primeru, da ne bomo kmalu določili datuma izstopa iz premoga, izgubiti sredstva iz sklada za pravičen prehod, možnost pravočasnega ukrepanja v zvezi z zapiranjem premogovnika Velenje, ki za dodelitev nove koncesije potrebuje konkretno letnico, ter pod vprašaj postavimo tudi gospodarske in socialne ukrepe predvidene s celovitostjo strategije izstopa oziroma pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo. Da nam časa vse bolj zmanjkuje, je v uvodnem nagovoru opozoril tudi Hinko Šolinc, direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je dejal, da kontroliran izstop iz premogovnih tehnologij lovimo za rep ter, da so druge evropske države s prestrukturiranjem premogovnega sektorja začele že pred desetletjem. V zvezi z razpravami o letnici zaprtja premogovnika je dejal, da bodo ekonomske razmere TEŠ prisilile v zaprtje še pred letom 2030 in se tako prepiramo okoli oslove sence. Poleg tega je še opozoril, da se preveč vpletenih ukvarja s tistim, kar je zunaj njihovih pristojnosti in bi zato lažje dosegli nek kompromis, če bi se vsak ukvarjal le s tistim, za kar je pristojen. Da je vsaka razprava na temo izstopa iz premoga »na nek način pravšnja, ne glede na stališča posameznih akterjev«, pa je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je dejal, da se je treba čim več pogovarjati in z dialogom poiskati najboljše rešitve, saj je bilo zgrešenih enoznačnih potez v preteklosti že veliko. Po njegovem mnenju, pravičen prehod pomeni  zagotovilo delavcem, da bodo imeli v prihodnje zagotovljeno socialno varnost, da bodo v občini imeli na degradiranih površinah druge postroje, ki bodo pridali dodano vrednost lokalni skupnosti, in da bodo imeli zagotovljen nadomestni toplotni vir. Ob tem je poudaril, da so bile strateške usmeritve v prejšnjih dokumentih drugačne in so dajale drugačno razvojno sliko in izrazil bojazen, da bo letnica izstopa iz premoga na koncu zgolj politična odločitev. Toda danes sprejeti odločitev, ki bo imela daljnosežne posledice, je velika odgovornost, je dejal Dermol, in dodal, da bi pri iskanju odgovorov na številna odprta vprašanja morali sodelovati vsi deležniki. Precej kritična do dosedanjih potez v zvezi z reševanjem problematike izstopa iz premoga, je bila tudi Karla Sitar, vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Mestne občine Velenje, ki je poudarila, da letnica opustitve izrabe premoga ne sme biti samo politična odločitev, temveč mora temeljiti na strokovnih podlagah.  Ob tem ni pošteno govoriti samo o končni letnici izhoda, ampak rabimo celo časovnico poteka vseh procesov, ki se morajo v zvezi s tem zgoditi. Ravno to, pa v predlagani strategiji pogrešamo, je dejala. »Natančno bi moralo biti opredeljeno, kaj dobimo oziroma kaj pomeni vsak izmed scenarijev, pri čemer so bili v strategiji upoštevani predvsem okoljski vidiki in problematika slabega poslovanja TEŠ, spregledana pa je bila še vrsta drugih. Ob tem se je vprašala, zakaj je TEŠ v tako slabi kondiciji in zakaj država kot lastnik ni v preteklosti uporabile kakega od mehanizmov za pomoč proizvodnji termoelektrarn po vzoru drugih evropskih držav. Po njenih besedah bi regija za prestrukturiranje potrebovala do 100 milijonov na leto, v občini pa so registrirali že za 1,1 milijarde evrov projektov, pri čemer vsa podjetja sploh niso še podala svojih predlogov. Teh je tako bistveno več, od možnosti, ki jih obljublja sklad za pravični prehod in bi zato bilo treba razmisliti, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva, pri čemer bi bil potencialni vir tudi sklad za podnebne spremembe. Nujno je zato pripraviti ločena zakona, in sicer O postopnem zapiranju rudnika ter o prestrukturiranju regije, ki bosta opredelila neke sistemske rešitve, kar je tudi pogoj za pridobitev investitorjev od drugod. 

Pri sprejemanju odločitev bi morali upoštevati širši narodnogospodarski vidik

Predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar je uvodoma izpostavil, da slovenski elektroenergetski sistem deluje zelo dobro, kar se je potrdilo tudi v teh izrednih razmerah. Kot je dejal, se je zato problematike opustitve premoga treba lotiti zelo previdno, saj gre za tretjino domače proizvodnje, kar bo pomenilo velike pretrese tudi v celotnem slovenskem gospodarstvu, saj njegova konkurenčnost temelji tudi na ugodni ceni električne energije. Zato bi še pred določitvijo datuma izstopa iz premoga morali trdno vedeti, kako bomo zagotovili nadomestno energijo. Povečanje neto uvozne odvisnosti bi namreč lahko povzročilo zaneten skok cen in posledično selitev določenih dejavnosti v druge države. OB tem je poudaril, da bi morala država priskočiti na pomoč svojim družbam in tudi na ravni EU bolje predstaviti posebnosti slovenskega elektroenergetskega sistema ter si izpogajati boljše pogoje, bolje pa bi moral svojo domačo nalogo opraviti tudi HSE, ki ni zagotovil razvojnih prebojev na tej lokaciji.
Predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc pa je izpostavil, da gre za globalni prehod, ki ni posebnost samo Slovenije, ampak se dogaja povsod in s tem se je treba sprijazniti. Tako dileme glede prehoda v brezogljično družbi ni več, obstajajo pa še vprašanja o tem, kako bomo šli po poti, ki smo si jo skupaj z drugimi evropskimi državami začrtali. Tudi sam je poudaril, da slovenski energetski sistem deluje brezhibno in je med uspešnejšimi na svetu, je pa v zvezi s pridobivanjem elektrike iz premoga ekonomija neizprosna in številke postajajo tudi v tem pogledu nevzdržne. Kot je še dejal, imamo dobro popotnico in kar nekaj strateških dokumentov, ki opredeljujejo naše cilje ter tudi dobre razvojne načrte podjetij, obstaja pa problem odločanja o nekaterih sistemih. Po njegovem mnenju bi morali letnico izstopa določiti na podlagi strokovnih osnov, bo pa na drugi strani deloval tudi trg z električno energijo s svojimi zakonitostmi. Prestrukturiranje energetike je velik izziv, pri čemer pa je treba upoštevati, da gre za tek na dolge proge.

Ključna ni letnica, ampak zmanjšanje emisij
V nadaljnji razpravi je bilo osvetljenih še vrsta zanimivih pogledov, pri čemer je bilo med drugim izpostavljano, da se pri iskanju nadomestnih rešitev ne moremo zanašati zgolj na obnovljive vire, saj bodo potrebe po električni energiji v prihodnje še naraščale. Opozorjeno je bilo tudi, da se tehnologije hitro razvijajo, da bi morali več sredstev nameniti za raziskave in razvoj, se lotevati reševanja perečih vprašanj manj centralizirano in da smo precej že zamudili ter, da v celotni zgodbi ni pomembna letnica izstopa iz premoga, ampak zmanjšanje emisij..  Denar, ki ga bomo porabili za ohranitev poslovanja TEŠ bi lahko preusmerili v druge vire, seveda pa bi bilo ob tem treba poskrbeti za delavce in preobrazbo, ter prestrukturiranje rudarstva v Šaleški dolini, saj, če ne bomo poskrbeli za zaposlene v regiji oziroma socialne probleme, ne bomo naredili ničesar, samo alocirali probleme. Omenjeno pa je bilo tudi, da bi Šaleška regija in Slovenija rabila dobro strokovno ekipirano  Agencijo za prestrukturiranje energetike, ki bo delala na zelo kompleksni problematiki zelenega prehoda, financirati pa bi jo morala državna energetska podjetja in projekte potem tudi izvajati.

Cene emisijskih kuponov utegnejo že letos iti v nebo
O aktualnem dogajanju na evropskem trgu ogljika je v sklepnem delu razprave spregovoril Snjólfur Richard Sverrisson, ki je spomnil, da so se cene emisijskih kuponov letos zvišale kar za 60 odstotkov, v zadnjem letu pa že za trikrat. Nekateri za tretje letošnje četrtletje napovedujejo celo dvig na 75 EUR/t, govori se tudi o ceni 100 EUR/t, medtem ko drugi spet pravijo, da bi se lahko vrnili na 40-45 EUR/t. So pa zadeve precej nepredvidljive, saj je na trgu emisijskih kuponov veliko špekulativnega denarja, prišlo je veliko investicijskih skladov in po mnenju mnogih, je tudi to razlog za hitro naraščanje cen emisjskih kuponov. Kot je še dejal, bi se še predvsem države Jugovzhodne Evrope morale pri postopnem opuščanju premoga še bolj osredotočiti na obnovljive vire energije, namesto da bi vlagale v fosilni plin, saj si evropska komisija želi zelo hiter prehod na ogljično nevtralno prihodnost in je zato trenutno na voljo ogromno sredstev za naložbe v obnovljive vire energije.