Spomladanski ukrepi oklestili omrežnino

Agencija za energijo je pred kratkim objavila zanimivo analizo o porabljenih količinah električne energije in zaračunane omrežnine v prvi polovici leta, iz katere izhaja, da naj bi se zaradi uvedenih ukrepov v času spomladanske razglasitve epidemije letošnji prihodki obema operaterjema iz naslova omrežnine v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšali za 28,7 milijona evrov oziroma za 15,9 odstotka. 
Razlogov za takšen izpad prihodkov je sicer več, in sicer so se prihodki operaterjema v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšali zaradi spremenjenih tarifnih postavk prenosne in distribucijske omrežnine, ki jih je agencija določila ob koncu leta 2018 na podlagi načrtovane rasti porabe, kot so jo takrat napovedovali operaterji in trenda rasti porabe v zadnjih letih, upada porabe električne energije in obračunske moči, ki je posledica pandemije (v prvi polovici leta je bil zabeležen 6-odstotni upad porabe električne energije končnih odjemalcev in 2,4 odstotni upad obračunske moči) ter izrednega ukrepa agencije. Pri zmanjšanju prihodkov sta prva dva kriterija prispevala 40 odstotkov.
Kot je znano, je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja koronavirusa Agencija za energijo z izrednim ukrepom uveljavila tudi spremembo tarifnih postavk za obračun omrežnine. Tako se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem v obdobju od 1. marca do 31. maja letos ni obračunavala tarifna postavka za obračunsko moč, kar je neposredno vplivalo na višino realizirane omrežnine v tem obdobju tako pri sistemskem operaterju prenosnega kot tudi sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, posledično pa tudi na indeks primerjave z enakim obdobjem v letu 2019. 
V Agenciji ob tem poudarjajo, da naveden ukrep res pomeni nižje prihodke iz naslova omrežnine za elektrooperaterje, vendar se je hkrati na podlagi interventnega zakona znižala tudi pričakovana donosnost elektrooperaterje in s tem povezani upravičeni stroški. 
In kaj kažejo številke? ELES je v prvi polovici leta iz zaračunane omrežnine za prenosni sistem prejel 37,4 milijona evrov oziroma za 9,9 milijona evrov ali 20,9 odstotka manj kot v enakem času lani. SODO pa je v istem obdobju prejel 114,1 milijona evrov, kar je za 18,8 milijona ali 14,2 odstotka manj kot v istem času lani. V prvi polovici leta je tako skupni prihodek iz omrežnine znašal 151,5 milijona evrov, kar je bilo za 28,7 milijona ali 15,9 odstotka manj kot lani.
Po podatkih Agencije je sicer fakturirana poraba električne energije, dobavljena vsem končnim odjemalcem v Sloveniji, v prvi polovici tega leta znašala 6.242 GWh in je bila za 7,3 odstotka manjša v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Na osnovi teh podatkov je podana tudi ocena o letošnji končni porabi, in sicer naj bi bilo v letu 2020 vsem končnim odjemalcem dobavljeno 12.483 GWh , kar naj bi bilo za 6,3 odstotka manj kot lani. Je pa treba pri tem povedati, da je bila ta ocena podana na osnovi podatkov iz prvega polletja in še niso bile upoštevane posledice uvedbe ukrepov v jesenskih mesecih. Podobno velja tudi za obračunsko moč, pri čemer je bilo v prvem letošnjem polletju obračunanih 56.507 MW obračunske moči oziroma za 0,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Konec leta naj bi po predvidevanjih vsem končnim odjemalcem v Sloveniji obračunanih 113.003 MW obračunske moči, kar bo za 0,9 odstotka manj kot v letu 2019.

Za kaj se sploh uporablja omrežnina?

Omrežnina za prenosni sistem je namenjena pokrivanju stroškov Elesa, ki se nanašajo na vzdrževanje, delovanje in razvoj prenosnega sistema, pokrivanju stroškov za merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev, prav tako pa za pokrivanje izgub električne energije v prenosnem sistemu. Omrežnina za prenosni sistem je namenjena tudi pokrivanju stroškov za izvajanje sistemskih storitev, za namene izravnavanja nihanj moči v sistemu, regulacije napetosti in jalove moči ter zagon agregatov brez zunanjega napajanja. 
Omrežnina za distribucijski sistem pa je namenjena pokrivanju stroškov SODO, ki se nanašajo na vzdrževanje, delovanje in razvoj distribucijskega sistema. Podobno, kot omrežnina za prenosni sistem, je namenjena tudi pokrivanju stroškov SODO za merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov, izdajanje soglasij in projektnih pogojev ter za pokrivanje izgub električne energije v distribucijskem sistemu.