Sprejeta nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

Evropska komisija je danes sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri je določen načrt, kako se pripraviti na neizbežne vplive podnebnih sprememb. Čeprav EU dela vse, kar je v njeni moči, da bi ublažila podnebne spremembe znotraj svojih meja in širše, se je treba pripraviti tudi na soočenje z neizogibnimi posledicami teh sprememb. Od smrtonosnih vročinskih valov in uničujočih suš do zdesetkanih gozdov in obal, ki jih spodkopava dviganje morske gladine. Podnebne spremembe že terjajo svoj davek v Evropi in po svetu. Cilj nove strategije, ki nadgrajuje strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2013, je, da se pozornost od razumevanja problema preusmeri k razvoju rešitev in da preidemo od načrtovanja k izvajanju.

Gospodarske izgube zaradi pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov naraščajo. V EU samo te izgube v povprečju že presegajo 12 milijard evrov na leto. Po previdnih ocenah naj bi izpostavljenost današnjega gospodarstva EU temperaturam, za 3 °C višjim od predindustrijske ravni, povzročila letno izgubo v višini vsaj 170 milijard evrov. Podnebne spremembe pa ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na zdravje in dobro počutje Evropejk in Evropejcev, ki vse bolj trpijo zaradi vročinskih valov. Na svetovni ravni je bila leta 2019 najhujša naravna nesreča evropski vročinski val, zaradi katerega je umrlo 2500 ljudi.

Ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam morajo zato vključevati vse dele družbe in vse ravni upravljanja v EU in zunaj nje. EU si bo zato prizadevala za oblikovanje družbe, odporne na podnebne spremembe, in sicer z izboljšanjem znanja o vplivih podnebnih sprememb in rešitvah za prilagajanje nanje, okrepitvijo načrtovanja prilagajanja in ocenjevanja podnebnih tveganj, pospešitvijo ukrepov za prilagajanje ter krepitvijo odpornosti proti podnebnim spremembam na svetovni ravni.

Ukrepi za prilagajanje morajo temeljiti na zanesljivih podatkih in orodjih za oceno tveganja, ki so na voljo vsem – od družin, ki kupujejo, gradijo in prenavljajo domove, do podjetij v obalnih regijah ali kmetov, ki načrtujejo svoje pridelke. Za uresničitev tega cilja strategija predlaga ukrepe, ki premikajo meje znanja o prilagajanju, da bo EU lahko zbrala več boljših prosto dostopnih podatkov o tveganjih in izgubah, povezanih s podnebnimi spremembami. Okrepila in razširila se bo evropska platforma za znanje o prilagajanju Climate-ADAPT, poleg tega pa bo vzpostavljen poseben zdravstveni observatorij za boljše spremljanje, analiziranje in preprečevanje vplivov, ki jih imajo podnebne spremembe na zdravje.

Podnebne spremembe vplivajo na vse ravni družbe in vse gospodarske sektorje, zato morajo biti ukrepi za prilagajanje sistemski. Evropska komisija bo vprašanja odpornosti proti podnebnim spremembam še naprej vključevala v vsa ustrezna področja politike. Podpirala bo nadaljnji razvoj in izvajanje strategij in načrtov prilagajanja, in sicer s tremi medsektorskimi prednostnimi nalogami: vključevanje prilagajanja v makrofiskalno politiko, naravne rešitve za prilagajanje in lokalni ukrepi za prilagajanje.

Politike prilagajanja podnebnim spremembam morajo odražati vodilni položaj EU v svetu pri blažitvi podnebnih sprememb. Pariški sporazum je določil globalni cilj glede prilagajanja in poudaril, da je prilagajanje ključni del trajnostnega razvoja. EU bo spodbujala podnacionalne, nacionalne in regionalne pristope k prilagajanju ter se posebej osredotočila na prilagajanje v Afriki in majhnih otoških državah v razvoju. Z zagotavljanjem virov ob dajanju prednosti ukrepanju in povečanju učinkovitosti, povečanjem mednarodnega financiranja ter močnejšim globalnim sodelovanjem in izmenjavami na področju prilagajanja bo povečala podporo za mednarodno odpornost in pripravljenost na podnebne spremembe ter sodelovala tudi z mednarodnimi partnerji, da zmanjšamo razlike v mednarodnem podnebnem financiranju.