Stanje in perspektive slovenske jedrske znanosti in stroke
Vladimir Habjan
/ Categories: Energetika

Stanje in perspektive slovenske jedrske znanosti in stroke

Na pobudo sodelavcev Instituta Jožef Stefan (IJS) so se na Reaktorskem centru IJS 2. februarja 2016 srečali sodelavci URSJV: dr. Andrej Stritar, mag. Djordje Vojnović in mag. Matjaž Pristavec ter IJS: prof. dr. Leon Cizelj, doc. dr. Luka Snoj in dr. Mitja Uršič. Obravnavali so dve zelo aktualni in pereči temi: položaj in perspektive IJS kot pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter stanje in perspektive slovenskih raziskav na področju jedrske fisije in varnosti.

 

Odgovornost za zagotavljanje zadostnega števila primerno izobraženih kadrov in sredstev za zagotavljanje jedrske varnosti oziroma nadzor nad njo je v rokah države. Naloga URSJV pa je, da v Sloveniji pripravlja predpise na področju jedrske varnosti in nadzoruje njihovo izvajanje. Zato so udeleženci IJS sodelavce URSJV seznanili z oceno, da dosedanji način financiranja slovenske pooblaščene izvedence kadrovsko in strokovno že nekaj časa izčrpava in da utegne nadaljevanje sedanjih praks tudi največje in najbolj raziskovalno usmerjene med njimi uničiti že v nekaj naslednjih letih.

 

Spomnimo, so zapisali na IJS, da je po slovenski zakonodaji strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca obvezna sestavina vseh upravnih postopkov glede dovoljenj za jedrsko in sevalno dejavnost. Izvedence, ki jih je v Sloveniji več kot 20, je pooblastila URSJV. Izbiro in najem izvedenca za izdelavo konkretnih strokovnih mnenj pa na javnem razpisu opravi imetnik dovoljenja za jedrsko ali sevalno dejavnost. Edini kriterij za izbor med pooblaščenimi organizacijami in posamezniki žal ni najvišja kvaliteta, ampak najnižja cena.

 

Delegacijo URSJV so udeleženci sestanka, predstavniki IJS, seznanili tudi z več kot 30 odstotnim upadom slovenskih sredstev za raziskave na področju jedrske varnosti v zadnjih dveh letih. Tako veliko zmanjšanje sredstev že danes pomeni grožnjo za razvoj in dolgoročni obstoj tovrstne dejavnosti in spodbudo za beg najboljših raziskovalcev na druga, perspektivnejša področja.

 

Več o vlogi in trenutnih perspektivah od proizvajalcev jedrske elektrike neodvisnih znanosti, raziskav in stroke v Sloveniji lahko zainteresirani bralec najde tudi v 29. številki revije Ujma (http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2015/331_335.pdf).

Previous Article Manjša proizvodnja na prenosnem in distribucijskem omrežju
Next Article Zgled odličnosti na globalni ravni
Print
1288