Stavka je zadnje sredstvo

Energetski zakon le omejuje pravico do stavke, ne jemlje. Delavci imajo na voljo tudi druga sredstva za dosego ciljev, stavka pomeni šele zadnje sredstvo za uveljavljanje pravic delavcev. Tako je ocenilo ustavno sodišče, ki je zavrglo zahtevo sindikata energetike za oceno ustavnosti dela energetskega zakona, ki se nanaša na omejitev stavke. Pravica do stavke je po navedbah ustavnih sodnikov res ena temeljnih pravic delavcev za doseganje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela, vendar z izpodbijanimi določbami delavcem ta pravica ni odvzeta.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti 483., 484. in 485. člena Energetskega zakona. V obrazložitvi so zapisali, da je predlagatelj izkazal, da je reprezentativen sindikat za dejavnost energetike, ni pa izkazal ogroženosti pravic delavcev. Navaja namreč zgolj, da so z izpodbijanimi določbami EZ-1 kršene pravice delavcev, in sicer pravica do stavke, ki je ena temeljnih pravic delavcev, ter pravica do svobodnega sindikalnega delovanja. Predlagatelj s temi navedbami utemeljuje protiustavnost izpodbijanih določb, ne utemeljuje oziroma izkaže pa ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo povzročile omejitve pravice do stavke v dejavnosti energetike. Pravica do stavke je po mnenju ustavnega sodišča res ena temeljnih pravic delavcev za doseganje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela, vendar z izpodbijanimi določbami EZ-1 delavcem ta pravica ni odvzeta, temveč le omejena. Katere pravice delavcev naj bi bile s temi omejitvami ogrožene in na kakšen način, predlagatelj ni pojasnil. Poleg tega imajo delavci na voljo tudi druga sredstva za dosego svojih ciljev, saj morajo biti praviloma pred začetkom stavke izčrpana sredstva pomirjanja, mediacije in arbitražnega reševanja sporov; stavka pomeni šele zadnje sredstvo za uveljavljanje pravic delavcev (načelo ultima ratio).