Štiri energetske družbe združile moči
Štiri slovenska podjetja Plinovodi, ELES, Holding Slovenske elektrarne in Hidroelektrarne na spodnji Savi so združila svoje znanje, izkušnje in pogled na prihajajoči energetski prehod in na evropski Sklad za inovacije oddale skupno prijavo projekta SLOP2G. Projekt predstavlja prvi konkreten korak v brezogljično družbo in energetsko tranzicijo na področju združevanja sektorjev elektrike in plina. Omenjene štiri družbe so se pod koordinacijo Plinovodov priprave prijave projekta lotile že lani. Partnerji ocenjujejo, da zasnova prvega tovrstnega slovenskega projekta pokriva visoke zahteve razpisa, hkrati pa nakazuje, kakšen bo prihodnji razvoj slovenske energetike.
Za kaj pravzaprav gre pri projektu?
SLOP2G integralno povezuje dve energetski lokaciji, na katerih se bodo obnovljiva elektrika in viški električne energije v sistemu pretvarjali v zeleni vodik, ta pa z metanacijo naprej v sintetični metan. Na obeh lokacijah bosta zeleni vodik in sintetični metan na razpolago za injeciranje v prenosno plinovodno omrežje in za uporabo pri končnih industrijskih in komercialnih uporabnikih. Možnosti injeciranja bosta obe, v obliki zelenega vodika po vodikovodu ali sintetičnega metana po plinovodu. Projekt predvideva tudi postavitev optimizacijskega in simulacijskega modela za optimizacijo virov električne energije potrebnih za proizvodnjo zelenega vodika ter porabo mešanic vodika in sintetičnega plina z zemeljskim plinom. Pomembni del projekta predstavlja vzpostavitev trgovalne platforme za obnovljive pline s potrdili o poreklu zelenega plina. Prvi slovenski projekt zelenega vodika združuje ključna slovenska podjetja s področja upravljanja prenosnih omrežij plina in električne energije ter proizvajalcev električne energije iz različnih obnovljivih virov. To, poleg demonstracijskega uvajanja projektov zelene elektrike v zeleni plin, dejansko predstavlja tudi infrastrukturno povezovanje sektorjev električne energije in plina, ki bo imelo poleg že prepoznanih ciljev in koristi veliko širši vpliv. Zeleni vodik je namreč vezni člen in energent prehoda v brezogljično družbo, kot je to deklarirala tudi Evropska Unija z evropskim zelenim dogovorom, evropsko strategijo za vodik in strategijo EU za povezovanje energetskega sistema. Projekt priča tudi o naprednosti in inovativnosti slovenskih podjetij pri uvajanju novih trajnostnih tehnologij in aktivnega prehoda v zeleno družbo. Kot takšen je pomemben začetek uresničevanja razogljičenja industrije, široke potrošnje, transporta in širše.
Ob oddaji prijave je Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi dejal: »Vesel sem, da je skupna pobuda obrodila konkretne rezultate. Zavedamo se, da je prijava kljub svoji kompleksnosti in zahtevnosti šele prvi korak na dolgi poti, a spodbuja nas vzpostavljen duh sektorskega sodelovanja, združevanja in prepoznana pomembnost prihodnjega skupnega dela. Lahko rečem, da je to že test naše energetske tranzicije, kot najzahtevnejšega procesa za energetiko v naslednjem desetletju.«
Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, je ob tej priložnosti izpostavil: »Družba ELES v projektu prepoznava pomembno alternativo obstoječim načinom dolgoročnejše pripravljenosti hranjenja viškov elektrike in optimizacijo delovanja povezanih energetskih sistemov. Prav tako projekt prispeva k naši bogati inovacijski dejavnosti v okviru domačih in mednarodnih razvojnih in raziskovalnih projektov.«
Mag. Stojan Nikolič, generalni direktor HSE, je poudaril: »Z aktivnim sodelovanjem pri projektu pomembno dopolnjujemo mozaik naše dejavnosti, hkrati pa krepimo zavedanje o pomembnosti inovativnih pristopov in rešitev za prehod v brezogljično družbo in podnebno nevtralnost. Nenazadnje je to tudi eden od pomembnih ciljev, ki si jih je skupina HSE zadala za prihodnje obdobje. Projekt, kot je SLOP2G, pa nenazadnje tudi dokazuje, koliko znanja in izkušenj premore slovenska energetika in kam vse lahko pridemo, če ta znanja in izkušnje združimo.«
Bogdan Barbič, direktor HESS, je dejal: »Slovenska energetika znova dokazuje, da znamo s sodelovanjem in povezovanjem zasnovati projekte, ki prinašajo koristi družbi, okolju in gospodarstvu. Za uresničevanje podnebne strategije bosta ključni proizvodnja zelene energije in njeno dolgotrajno shranjevanje. Večnamenski projekti hidroelektrarn na spodnji Savi so že dokaz, da znamo v Sloveniji z vodnimi viri ravnati odgovorno in s tem razvijati okolje. Projekt slovenskega zelenega vodika pa je predvsem priložnost, da izkažemo še svoje skrite potenciale pri doseganju energetske odličnosti.« (bj)
1073